Postopek : 2014/2533(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B7-0150/2014

Predložena besedila :

RC-B7-0150/2014

Razprave :

PV 05/02/2014 - 18
CRE 05/02/2014 - 18

Glasovanja :

PV 06/02/2014 - 9.8

Sprejeta besedila :

P7_TA(2014)0101

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 146kWORD 88k
5.2.2014
PE527.350v01-00}
PE527.351v01-00}
PE527.352v01-00}
PE527.356v01-00}
PE527.359v01-00} RC1
 
B7-0150/2014}
B7-0151/2014}
B7-0152/2014}
B7-0156/2014}
B7-0159/2014} RC1

v skladu s členom 110(2) in 110(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ALDE (B7‑0150/2014)

ECR (B7‑0151/2014)

S&D (B7‑0152/2014)

PPE (B7‑0156/2014)

GUE/NGL (B7‑0159/2014)


o vrhunskem srečanju EU-Rusija  (2014/2533(RSP))


Ria Oomen-Ruijten, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Mairead McGuinness, Cristian Dan Preda, Roberta Angelilli, Arnaud Danjean, Paweł Zalewski, Michael Gahler, Francisco José Millán Mon, Bernd Posselt, Alf Svensson, Monica Luisa Macovei, Marieta Gianaku (Marietta Giannakou), Anna Ibrisagic, Eduard Kukan, Laima Liucija Andrikienė, Davor Ivo Stier, Tunne Kelam, Tokia Saïfi, György Schöpflin, Andrzej Grzyb, Krzysztof Lisek, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Daniel Caspary, Elena Băsescu, Petri Sarvamaa, Andrej Plenković, Salvador Sedó i Alabart v imenu skupine PPE
Libor Rouček, Knut Fleckenstein, Ana Gomes, Justas Vincas Paleckis, Boris Zala, Liisa Jaakonsaari, Tonino Picula, Michael Cashman v imenu skupine S&D
Guy Verhofstadt, Kristiina Ojuland, Leonidas Donskis, Graham Watson, Louis Michel, Sophia in 't Veld, Marietje Schaake, Johannes Cornelis van Baalen, Ramon Tremosa i Balcells, Sarah Ludford, Alexander grof Lambsdorfski v imenu skupine ALDE
Charles Tannock v imenu skupine ECR
Helmut Scholz v imenu skupine GUE/NGL
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o vrhunskem srečanju EU-Rusija  (2014/2533(RSP))  

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,

–   ob upoštevanju sedanjega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi, ter pogajanj za nov sporazum med EU in Rusijo,

–   ob upoštevanju partnerstva za modernizacijo, začetem leta 2010 v Rostovu na Donu, in zavezi ruskega vodstva pravni državi kot temelju za modernizacijo Rusije;

–   ob upoštevanju skupnega cilja EU in Rusije, določenega v skupni izjavi po 11. vrhunskem srečanju med EU in Rusijo v Sankt Peterburgu 31. maja 2003, da se oblikujejo skupni gospodarski prostor, skupni prostor svobode, varnosti in pravice, skupni prostor sodelovanja na področju zunanje varnosti ter skupni prostor raziskovanja in izobraževanja, vključno s kulturnimi vidiki (štirje skupni prostori),

–   ob upoštevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah z dne 28. novembra 2013,

–   ob upoštevanju vrhunskega srečanja o vzhodnem partnerstvu z dne 28. in 29. novembra 2013,

–   ob upoštevanju vrhunskega srečanja EU-Rusija 28. januarja 2013,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Komisije Joséja Manuela Durãa Barrosa in pripomb predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya po vrhunskem srečanju EU-Rusija 28. januarja 2014,

–   ob upoštevanju skupne izjave EU in Rusije o boju proti terorizmu z dne 28. januarja 2014,

–   ob upoštevanju člena 110(2) in 110(4) Poslovnika,

A. ker je EU zavezana nadaljnjemu poglabljanju in razvoju odnosov med EU in Rusijo, kar se kaže v njeni zavzetosti za pogajanja o novem okvirnem sporazumu za njihov nadaljnji razvoj, in ker imata EU in Rusija globoke in celovite odnose, zlasti na področju energije, gospodarstva in poslovnega sektorja;

B.  ker se je vrhunsko srečanje EU in Rusije 28. januarja 2014 sprevrglo v triurno okrnjeno srečanje, ki se je osredotočalo na omejeno število vprašanj, kar odraža izzive v odnosih med EU in Rusijo, zlasti zaradi ruskega pritiska na države vzhodnega partnerstva;

C. ker so okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo bistvenega pomena za stabilnost, varnost in blaginjo v Evropi in zlasti v skupni soseščini; ker lahko razvoj strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo temelji le na skupnih vrednotah; ker je bistvenega pomena, da se med partnericama začne sodelovanje na mednarodni ravni v vseh institucijah, organizacijah in forumih, da se izboljša upravljanje na svetovni ravni in začnejo obravnavati skupni izzivi,

D. ker še vedno vlada zaskrbljenost o razvoju dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic ter spoštovanjem skupno dogovorjenih demokratičnih načel in pravne države; ker je Ruska federacija polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, s čimer se je zavezala načelom demokracije in spoštovanju človekovih pravic;

E.  ker so na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva v Vilni vse sodelujoče države ponovno potrdile zavezanost načelom mednarodnega prava in temeljnim vrednotam, vključno z demokracijo, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic;

F.  ker so dobrososedski odnosi, mir in stabilnost v državah skupne soseščine v interesu Rusije in EU; ker je treba razviti odprt, odkrit in v rezultate usmerjen dialog o krizah v teh državah, pri tem pa je zlasti treba upoštevati zamrznjene konflikte, da se okrepita varnost in stabilnost, podpre ozemeljska celovitost teh držav ter razvije skupni mehanizem kriznega upravljanja;

G. ker imajo države vzhodnega partnerstva v skladu s helsinškim sporazumom polno suvereno pravico in svobodo vzpostavljanja stikov kot enakovredne partnerice s partnericami po lastni izbiri;

H. ker se postopek postavljanja meja okoli Abhazije in Chinvalske regije/Južne Osetije stopnjuje in postaja sovražno, in sicer ob podpori ruskih sil in v škodo gruzijskega ozemlja;

I.   ker od 1. decembra 2013 letalski prevozniki ruskim oblastem sporočajo izpopolnjene podatke o potnikih in ker bodo ruske oblasti od 1. julija 2014 za prelete zahtevale popolne podatke o potnikih in posadki; ker nameravajo ruske oblasti ustvariti celovit sistem evidence imen potnikov;

1.  meni, da je vrhunsko srečanje EU-Rusija 28. januarja 2014 priložnost za razmislek o naravi in usmeritvi strateškega partnerstva med EU in Rusijo ter za pojasnitev vprašanj, o katerih se državi ne strinjata; ugotavlja, da okrnjena oblika vrhunskega srečanja EU in Rusije odraža trenutne odnose med EU in Rusijo in omogoča pragmatično izmenjavo mnenj o aktualnih vprašanjih, obenem pa simbolizira izzive, s katerimi se EU in Rusija soočata pri sodelovanju; pričakuje, da bo razprava vodila k večjemu vzajemnemu zaupanju in ustvarila pogoje za nov politični zagon, ki bo spodbudil napredovanje partnerstva;

2.  ponavlja prepričanje, da Rusija ostaja ena najpomembnejših partneric EU pri vzpostavljanju strateškega sodelovanja, saj si z njo deli ne le gospodarske in trgovske interese, pač pa tudi cilj uresničevanja skupno dogovorjenih demokratičnih vrednot; poudarja, da napredek v dvostranskih odnosih zahteva odprto razpravo za pojasnitev vprašanj, o katerih se državi ne strinjata;

3.  poudarja, da je potreben trajen in tvoren dialog, v okviru katerega bi razpravljali o razvoju razmer v skupni soseščini, pa tudi o različnih pobudah za regionalne gospodarske povezave, zlasti njihovih trgovinskih učinkih, na podlagi obstoječih obveznosti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO); poziva EU in Rusijo, naj poiščeta načine, kako bi bili postopki povezovanja, ki potekajo na obeh straneh, bolj združljivi, hkrati pa naj si še naprej prizadevata za možnost skupnega trgovinskega in gospodarskega območja v prihodnosti;

 

4.  ponovno poudarja, da mora dialog med EU in Rusijo o vprašanjih v zvezi s skupno soseščino temeljiti na temeljnem načelu suverenosti in neodvisnosti sosednjih držav glede izbiranja političnih in trgovinskih zavezništev; je prepričan, da so nadaljnje politične in ekonomske reforme v državah vzhodnega partnerstva, vključno z Ukrajino, na podlagi vrednot in standardov EU končno v interesu Rusije, saj bi se s tem razširilo območje stabilnosti, blaginje in sodelovanja ob njenih mejah; opominja, da EU redno poziva Rusijo, naj prispeva k temu procesu s konstruktivnim sodelovanjem z državami vzhodnega partnerstva; nasprotuje nameri Rusije, da bi regijo vzhodnega partnerstva še naprej obravnavala kot območje pod svojim vplivom; meni, da bi morali imeti samo ukrajinski državljani pravico, da odločajo o prihodnosti svoje države;

5.  obžaluje dejstvo, da ruski voditelji dojemajo vzhodno partnerstvo EU kot grožnjo svojim političnim in gospodarskim interesom; poudarja, da bo – ravno nasprotno – povečanje trgovine in gospodarskih dejavnosti Rusiji koristilo, njena varnost pa bo zaradi stabilnega in predvidljivega sosedstva večja; poudarja, da je pomembno razvijati sinergije, da bi državam v skupnem sosedstvu omogočili, da čim bolj izkoristijo prednosti dvostranskih odnosov tako z EU kot Rusko federacijo;

6.  ponavlja, da v nasprotju s carinsko unijo, za katero se zavzema Rusija, sporazumi EU z državami vzhodnega partnerstva o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine slednjim ne preprečujejo proste trgovine s tretjimi državami; zato poudarja, da bodo vzhodne partnerice po podpisu pridružitvenega sporazuma, vključno s sporazumom o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine, še vedno lahko prosto trgovale z Rusijo po pogodbah o prosti trgovini, ki so jih sklenile v okviru Skupnosti neodvisnih držav;

7.  pričakuje, da se bodo, če bodo ustvarjeni ustrezni pogoji, pogajanja za nov sporazum začela na prihodnjem vrhunskem srečanju, ki bo junija 2014 v Sočiju; obžaluje pomanjkanje napredka pri pogajanjih o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki bi nadomestil sedaj veljavnega, in sicer zaradi nepripravljenosti ruske strani, da bi se spustila v vsebinska pogajanja o trgovinskem poglavju; poudarja, da je treba ohraniti zavezanost partnerstvu za modernizacijo;

8.  poziva k učinkovitemu usklajevanju politike EU glede Rusije v naslednjem mandatu Evropske komisije, z jasno in osrednjo vlogo visokega predstavnika/podpredsednika in skupnim pristopom držav članic do Rusije;

9.  poziva Rusijo, naj izpolni vse večstranske obveznosti na podlagi pristopa k STO ter naj v celoti izvaja svoje zaveze v tem okviru; poziva Rusijo, naj se vzdrži samovoljnega prepovedovanja izdelkov iz držav članic EU, saj so taki ukrepi škodljivi za dvostranske odnose med posameznimi državami članicami in Rusijo ter za odnose med EU in Rusijo;

10. odločno obsoja nedavne teroristične napade v Volgogradu; pozdravlja sprejetje skupne izjave EU in Rusije o boju proti terorizmu z dne 28. januarja 2014, v kateri sta se obe strinjali, da bosta preučili možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja v odziv na zločine teroristov in organizirani kriminal, za razširitev sodelovanja in izmenjavo dobre prakse v boju proti terorizmu in usposabljanju strokovnjakov na tem področju ter za okrepitev svojega sodelovanja v okviru Združenih narodov, pa tudi v drugih večstranskih forumih;

11. je seznanjen s poročilom o napredku skupnih prostorov EU in Rusije, v katerih sta navedena napredek ali nazadovanje pri izvajanju skupnih prostorov EU in Rusije ter načrtov, sprejetih leta 2005; posebej podpira sodelovanje na področju raziskav in razvoja ter poudarja, da štirje skupni prostori temeljijo na načelu vzajemnosti;

12. poudarja pomen energetske varnosti in dejstva, da oskrba z naravnimi viri ne bi smela biti politično orodje; poudarja pomen sodelovanja na področju energije za obe strani, saj pomeni priložnost za nadaljnjo trgovinsko in gospodarsko sodelovanje na odprtem in preglednem trgu, s popolnim razumevanjem potreb EU po raznovrstnosti prevoznih poti in ponudnikov energije; poudarja, da bi morali biti načeli soodvisnosti in preglednosti osnova tega sodelovanja, kot tudi enak dostop do trgov, infrastrukture in naložb; poziva, da mora sodelovanje med EU in Rusijo na področju energije trdno temeljiti na načelih notranjega trga, vključno s tretjim energetskim svežnjem, zlasti glede dostopa tretjih strani, pa tudi s pogodbo o energetski listini; je prepričan, da bi Rusija s popolnim sprejetjem načel pogodbe o energetski listini zagotovila vzajemno korist za dvostranske odnose v energetiki; poziva k tesnemu sodelovanju med EU in Rusijo na področju oskrbe s surovinami in redkimi zemljami, predvsem tistimi, ki so označene kot kritične, in poziva k spoštovanju mednarodnih pravil, predvsem pravil STO;

13. poziva Rusko federacijo, naj poveča svoj prispevek k spopadanju s podnebnimi spremembami; zlasti poziva Rusijo, naj sprejme zavezujoči cilj za drugo obdobje z ratifikacijo dodatka iz Dohe h kjotskemu protokolu in okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja;

14. ponovno poudarja svojo zavezo dolgoročnemu cilju potovanja med EU in Rusijo brez vizumov, ki naj se doseže postopoma in s poudarkom na vsebini in praktičnem napredku; ugotavlja, da potekajo pogajanja o dopolnitvi sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov, izvajajo pa se tudi skupni ukrepi v smeri odprave vizumov za kratka potovanja; je močno zaskrbljen zaradi načrtovane vključitve velikega števila ruskih uradnikov s „službenim potnim listom‟ v dogovor o poenostavitvi vizumskih postopkov;

15. izraža zaskrbljenost nad razvojem razmer v Ruski federaciji, kar zadeva spoštovanje in varstvo človekovih pravic in spoštovanje skupno dogovorjenih demokratičnih načel, pravil in postopkov, zlasti v zvezi z zakonom o tujih agentih, zakonodajo proti LGBTI, ponovno kriminalizacijo obrekovanja, zakonom o izdaji in zakonodajo, ki ureja javne proteste; poziva Rusijo, naj kot članica Sveta Evrope spoštuje svoje mednarodne obveznosti;

16. pozdravlja nedavne primere amnestije in poudarja, da bo jasno in zanesljivo razumevanje temeljnih svoboščin, človekovih pravic in pravne države prispevalo k dodatnemu napredku našega strateškega partnerstva; poudarja, da je neodvisen, nepristranski in učinkovit pravosodni sistem jedro pravne države in v veliki meri prispeva k razvoju zanesljivega in stabilnega poslovnega okolja in naložbenega ozračja;

17. ponovno poudarja zaskrbljenost zaradi nadaljnjega slabšanja splošnih razmer na področju človekovih pravic v Rusiji ter odsotnost vsakršnega napredka pri posvetovanjih med EU in Rusijo o človekovih pravicah; obžaluje zlasti, da je ta dialog postal proces in ne sredstvo za doseganje merljivih in oprijemljivih rezultatov; ponovno vztraja, da je v ta posvetovanja o človekovih pravicah treba vključiti javne kazalnike napredka, pa tudi izboljšati dialog, na primer s spreminjanjem lokacije posvetovanj, s sodelovanjem ruskih oblasti in nevladnih organizacij v tem procesu in njihovim dogovarjanjem o sestavi ruske delegacije, ter da je treba ob vsakem vrhu med EU in Rusijo ter po sejah partnerskega sveta objaviti javno oceno napredka na teh srečanjih;

18. poziva Rusijo, naj v celoti razveljavi zvezni zakon o propagandi netradicionalnih spolnih odnosov in podobne regionalne protipropagandne zakone, ki omejujejo človekove pravice, zlasti svobodo izražanja in združevanja v zvezi s spolno usmeritvijo in spolno identiteto; izraža iskreno zaskrbljenost zaradi negativnih posledic teh zakonov za družbo, saj se diskriminacija in nasilje nad osebami LGBTI povečuje; poziva delegacijo EU, naj v skladu z ustreznimi smernicami poveča podporo zagovornikom človekovih pravic za osebe LGBTI;

19. ponovno poziva Komisijo, naj v okviru načrtovanja evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) ter finančnega instrumenta za organizacije civilne družbe in lokalne organe (CSO/LA), ki sedaj poteka, znatno okrepi prizadevanja in pomoč zatirani civilni družbi, tako da podvoji finančne prispevke za to državo;

20. poudarja, da so redna srečanja za politični dialog o širšem naboru vprašanj zunanje politike bistveni del odnosov med EU in Rusijo; poudarja, da mora Rusija kot stalna članica varnostnega sveta Združenih narodov prevzeti svojo odgovornost pri mednarodnih krizah; poziva Rusijo, naj na drugi ženevski konferenci o Siriji uporabi zelo konstruktiven pristop in naj si prizadeva za oblikovanje politične rešitve za konflikt; pozdravlja ruska prizadevanja v sodelovanju z ZDA in mednarodno skupnostjo za odobritev resolucije varnostnega sveta Združenih narodov v zvezi z uničenjem sirskega kemičnega orožja ob začetku pogovorov Ženeva II;

21. poudarja pomembnost dialoga in sodelovanja z Rusijo o vprašanjih svetovnega pomena, da bi se uspešno spopadli z vprašanji, kot so Afganistan, delo bližnjevzhodne četverice in boj proti piratstvu ob obali Afriškega roga; spodbuja poglobitev in okrepitev tega sodelovanja, katerega cilj je skupno ukrepanje v zvezi s iranskim jedrskim programom;

22. poziva Rusijo, naj umakne priznanje odcepitve gruzijskih pokrajin Abhazije in Chinvalija/Južne Osetije; ostro obsoja proces postavljanja meja v Abhaziji in Chinvalski regiji/Južni Osetiji, zaradi katerega se je razširila površina okupiranega ozemlja v škodo Gruzije; poziva Gruzijo in Rusijo, naj brezpogojno sodelujeta v neposrednih pogovorih o vrsti vprašanj, pri čemer naj po potrebi izbereta vzajemno sprejemljivo neodvisno tretjo stranko za mediacijo, to pa naj dopolnjuje, ne pa zamenja, obstoječi ženevski proces;

23. poziva Rusko federacijo, naj izpolni zaveze, ki jih je leta 1996 sprejela v Svetu Evrope in ponovila v sklepih z vrhunskega srečanja OVSE (Istanbul, 1999 in Oporto, 2002), o umiku ruskih vojakov in orožja z moldavijskega ozemlja; izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka pri tem vprašanju; poudarja, da so se vse strani, udeležene v pogovorih (5+2), zavezale, da bodo rešile konflikt na podlagi ozemeljske celovitosti Republike Moldavije; poziva Rusijo, naj v okviru skupine iz Minska igra konstruktivno vlogo v prizadevanjih za rešitev dolgotrajnega konflikta v Gorskem Karabahu;

24. meni, da so potrebna nova prizadevanja za napredek pri sodelovanju in dialogu med EU in Rusijo o vprašanjih regionalne varnosti, vključno z rešitvijo dolgotrajnih konfliktov v soseščini;

25. poudarja pomembnost spodbujanja medkulturnega dialoga med EU in Rusijo ter vzajemnega poznavanja zgodovine in kulturne dediščine, pa tudi spodbujanja mobilnosti in izmenjave študentov, učiteljev, profesorjev in raziskovalcev, da bi se olajšali stiki med ljudmi, ki bi jasno in konkretno odražali trajno partnerstvo, to pa bi dolgoročno vodilo k skupnosti vrednot;

26. poziva ruske oblasti, naj sodelujejo pri odpiranju ruskih arhivov, omogočijo dostop raziskovalcem in prekličejo tajnost pomembnih dokumentov, tudi v zvezi z usodo Raoula Wallenberga, ki je pred 70 leti na tisoče madžarskih Judov rešil pred genocidom;

27. pozdravlja delo odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Rusijo kot platforme za razvoj sodelovanja in nadaljnjega dialoga med obema parlamentarnima institucijama;

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov