SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o svobodi izražanja in zbiranja v Egiptu
16.7.2014 - (2014/2728(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B8‑0007/2014)
PPE (B8‑0008/2014)
ALDE (B8‑0009/2014)
Verts/ALE (B8‑0011/2014)
S&D (B8‑0013/2014)
GUE/NGL (B8‑0015/2014)
Cristian Dan Preda, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Bogdan Brunon Wenta, Tunne Kelam, Jarosław Leszek Wałęsa, Seán Kelly, Petri Sarvamaa, Monica Luisa Macovei, Pavel Svoboda, Jaromír Štětina, László Tőkés, Pál Csáky, Eduard Kukan, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Andrej Plenković, Davor Ivo Stier, Franck Proust, Andrzej Grzyb, Lars Adaktusson v imenu skupine PPE
Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Pier Antonio Panzeri, Marc Tarabella, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Liisa Jaakonsaari, Goffredo Maria Bettini, Michela Giuffrida, Corina Creţu, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Luigi Morgano, Ana Gomes v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Marietje Schaake, Alexander grof Lambsdorfski, Izaskun Bilbao Barandica, Marielle de Sarnez, Jean-Marie Cavada, Charles Goerens, Louis Michel, Frédérique Ries, Ramon Tremosa i Balcells v imenu skupine ALDE
Javier Couso Permuy, Marina Albiol Guzmán, Marie-Christine Vergiat, Lola Sánchez Caldentey, Pablo Echenique Robba v imenu skupine GUE/NGL
Judith Sargentini, Tamás Meszerics, Michel Reimon, Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Margrete Auken, Ernest Maragall, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi izražanja in zbiranja v Egiptu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 6. februarja 2014 o razmerah v Egiptu[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki: na poti k močnejšemu partnerstvu. Stališče Evropskega parlamenta o poročilih za leto 2012[4],
– ob upoštevanju smernic EU glede svobode izražanja na spletu in drugje z dne 12. maja 2014,
– ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o Egiptu, zlasti pripomb po seji Sveta za zunanje zadeve 23. junija 2014 o obsodbah novinarjev Al Jazeere in smrtnih obsodbah, izrečenih 180 ljudem v mestu Minja;
– ob upoštevanju predhodne izjave misije Evropske unije za opazovanje volitev glede predsedniških volitev v Egiptu 29. maja 2014,
– ob upoštevanju izjave vodje delegacije Evropskega parlamenta pri misiji Evropske unije za opazovanje volitev z dne 29. maja 2014 o predsedniških volitvah v Egiptu,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna in visoke komisarke ZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 23. junija o zapornih kaznih za več novinarjev in potrditvi smrtnih obsodb za več članov in podpornikov Muslimanske bratovščine,
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in je bil okrepljen z akcijskim načrtom iz leta 2007, ter poročila Komisije o napredku pri izvajanju tega sporazuma z dne 20. marca 2013,
– ob upoštevanju egiptovske ustave, ki je bila sprejeta na referendumu 14. in 15. januarja 2014, zlasti členov 65, 70, 73, 75 in 155,
– ob upoštevanju egiptovskega zakona št. 107 o pravici do javnega zbiranja, sprevodov in miroljubnih demonstracij z dne 24. novembra 2013,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Egipt,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker sta svoboda izražanja in zbiranja nepogrešljiva stebra demokratične in pluralne družbe; ker je svoboda tiska in medijev bistveni element demokracije in odprte družbe; ker egiptovska ustava, sprejeta leta 2014, poudarja temeljne svoboščine, tako tudi svobodo izražanja in zbiranja;
B. ker so v Egiptu še vedno močno razširjene kršitve temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z nasilnimi dejanji, ščuvanjem, sovražnim govorom, nadlegovanjem, ustrahovanjem in cenzuro političnih nasprotnikov, miroljubnih protestnikov, novinarjev, blogerjev, sindikalistov, aktivistov civilne družbe in manjšin, ki jih izvajajo državni organi, varnostne sile in službe ter druge skupine; ker svoboda združevanja, zbiranja in izražanja ostaja področje, ki od julija 2013 zbuja posebno zaskrbljenost; ker je organizacija Freedom House v poročilu o svoboščinah v svetu za leto 2014 Egipt označila kot „nesvobodnega“;
C. ker egiptovska vlada stalno in vse močneje napada tisk, medije in digitalne svoboščine; ker so novinarji, novinarske izpostave, socialna omrežja in internet tarča napadov ali cenzure; ker so egiptovski mediji močno razdeljeni v struje, ki so proti Mursiju ali ga zagovarjajo, kar še povečuje polarizacijo egiptovske družbe; ker je bilo po poročilih Novinarjev brez meja vsaj 65 novinarjev prijetih, 17 pa jih je še pridržanih; ker je bilo od julija 2013 v Egiptu ubitih najmanj 6 novinarjev;
D. ker je bilo 23. junija 2013 na sedem do deset let zaporne kazni obsojenih 20 egiptovskih in tujih novinarjev, vključno s tremi novinarji Al Jazeere, avstralskim novinarjem Petrom Grestejem, novinarjem kanadsko-egiptovske narodnosti Mohamedom Fahmyjem in egiptovskim novinarjem Baherjem Mohamedom, medtem ko je bila nizozemska novinarka Rena Netjes obsojena v odsotnosti; ker so bili obtoženi, da „ponarejajo novice“ in pripadajo terorističnim celicam oziroma jim pomagajo; ker novinarje zapirajo in označujejo za kriminalce ali „teroriste“ le zato, ker opravljajo svoje delo; ker je bila Rena Netjes po krivem obtožena, da dela za Al Jazeero;
E. ker so številne priče na sojenjih opazile številne nepravilnosti in primere nesposobnosti; ker so se mednarodni opazovalci, vključno s predstavniki veleposlaništev nekaterih držav članic EU, udeležili tega sojenja; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Navi Pillay te pravne postopke javno obsodila, saj je bilo v njih polno postopkovnih nepravilnosti in kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah; ker je egiptovski predsednik Abdul Fatah Al Sisi nedavno priznal, da so imele te sodbe negativne posledice in obžaloval, da niso obtoženih takoj po prijetju izgnali, namesto da so jim sodili; ker se je na te sodbe mogoče pritožiti v postopku, ki lahko traja več mesecev;
F. ker je bilo v Egiptu, pridržanih na tisoče protestnikov in zapornikov vesti, odkar je egiptovska vojska leta 2013 prevzela oblast; ker se prijetja in primeri samovoljnega pridržanja nadaljujejo vse od izvolitve predsednika Al Sisija maja 2014; ker je bil 11. junija 2014 vidni aktivist Ala Abdel Fatah, ki je imel vodilno vlogo v revoluciji leta 2011, skupaj z nekaterimi drugimi obsojen na 15 let zaporne kazni, pri čemer je bil obtožen kršitve zakona št. 107 o pravici do javnega zbiranja, sprevodov in miroljubnih demonstracijah iz leta 2013 (zakon o demonstracijah); ker so drugi vidni aktivisti, vključno z Mohamedom Adelom, Ahmedom Dumo, Mahienurjem El Masrijem in Ahmedom Maherjem, pa tudi vodilne zagovornice pravic žensk, med njimi Jara Salam in Sana Seif, še vedno pridržane; ker je kairsko sodišče za nujne primere 28. aprila 2014 sprejelo odločitev o prepovedi mladinskega gibanja 6. aprila;
G. ker so vladni uradniki priznali, da so oblasti od januarja 2014 pridržale vsaj 16 000 oseb, med njimi 1.000 protestnikov, in da so številne med njimi pridržali zaradi izvajanja uveljavljanja pravice do svobodnega zbiranja, združevanja in izražanja ali pa zaradi njihove domnevne povezave z Muslimansko bratovščino; ker je bilo med demonstracijami in spopadi prijetih tudi na stotine študentov;
H. ker je bilo po ocenah zaradi pretirane in samovoljne uporabe sile s strani varnostnih od julija 2013 ubitih 1.400 protestnikov; ker zaradi nasilja nad protestniki v preteklem letu ni odgovarjal niti en sam pripadnik varnostnih sil; ker prevladuje mnenje, da odbor za ugotavljanje dejstev, ustanovljen decembra 2013, doslej ni zagotovil temeljite, verodostojne in nepristranske preiskave nasilnih incidentov, do katerih prihaja od julija 2013;
I. ker člen 65 egiptovske ustave določa, da je zagotovljena svoboda misli in mnenja in da ima vsak človek pravico do ustnega in pisnega izražanja svojega mnenja, ali izražanja svojega mnenja s slikami ali s katerim koli drugim načinom izražanja in objavljanja; ker je misija EU za opazovanje volitev glede predsedniških volitev v Egiptu maja 2014 v svoji predhodni izjavi izjavila, da ustava sicer določa celo paleto temeljnih svoboščin, vendar pri spoštovanju teh svoboščin niso izpolnjena ustavna načela, ter da je v državi mogoče opaziti omejeno svobodo izražanja, ki pri novinarjih vodi v samocenzuro;
J. ker člen 73 egiptovske ustave določa, da imajo državljani pravico do prirejanja javnih srečanj, shodov, demonstracij in vseh oblik miroljubnih demonstracij brez nošenja katerega koli orožja, pri čemer je potrebna prijava v skladu z zakonom; člen tudi določa, da je pravica do mirnega in zasebnega zbiranja zagotovljena brez potrebe po vnaprejšnji prijavi, varnostni organi pa se takih srečanj ne smejo udeleževati, jih spremljati ali jim prisluškovati; ker sprejetje zakona št. 107 o pravici do javnega zbiranja, sprevodov in miroljubnih demonstracij (zakon o demonstracijah) novembra 2013, ki omejuje javna zbiranja in demonstracije ter varnostnim silam dovoljuje uporabo pretirane sile zoper protestnike, pomeni veliko grožnjo za svobodo zbiranja;
K. ker so miroljubne protestnike v zadnjih mesecih razgnali, veliko pa jih je bilo aretiranih in pridržanih v skladu z zakonom o demonstracijah; ker je 21. junija 2014 policija razgnala miroljubni shod v Heliopolisu, na katerem so protestniki zahtevali razveljavitev zakona o demonstracijah ter izpustitev oseb, ki so bile po tem zakonu prijete, ter istega dne v povezavi s tem dogodkom aretirala več kot 50 ljudi; ker je več kot 20 od teh oseb še pridržanih in čaka sojenje;
L. ker člen 75 egiptovske ustave določa, da imajo vsi državljani pravico do organiziranja nevladnih združenj in fundacij na demokratični osnovi; ker so egiptovske organizacije civilne družbe nedavno izrazile globoko zaskrbljenost zaradi najnovejšega osnutka zakona o nevladnih organizacijah, ki narekuje popoln nadzor nad skupinami državljanov in jih podreja upravnim in varnostnim organom, omogoča pa tudi obsodbe zagovornikov človekovih pravic;
M. ker so septembra 2013 začasne egiptovske oblasti prepovedale Muslimansko bratovščino, zaprle njene voditelje, zasegle njeno premoženje, utišale njene medije in članstvo v njej razglasile za kaznivo dejanje; ker je 21. junija egiptovsko sodišče potrdilo smrtne obsodbe za 183 članov in podpornikov Muslimanske bratovščine, ki so jih poprej obsodili na skupinskem sojenju; ker so te obsodbe le zadnje v nizu pregonov in sodnih postopkov, v katerih mrgoli postopkovnih nepravilnosti in kršitev mednarodnega prava;
N. ker nedavne sodne prakse zbujajo resne dvome glede neodvisnosti pravosodnega sistema ali njegove sposobnosti zagotavljanja odgovornosti; ker zlasti obsodbe, ki se končajo z smrtne kazni, lahko spodkopljejo obete za dolgoročno stabilnost v Egiptu;
O. ker člen 155 egiptovske ustave določa, da predsednik republike po posvetovanju z vlado lahko pomilostitev ali zmanjša kazen;
P. ker so pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine, pa tudi socialna pravičnost in višji življenjski standard državljanov zelo pomembna razsežnost prehoda k odprti, svobodni, demokratični in uspešni egiptovski družbi; ker imajo neodvisni sindikati in organizacije civilne družbe bistveno vlogo v tem procesu, svobodni mediji pa so bistveni del družbe v vsaki demokraciji; ker so v sedanjem obdobju političnega in socialnega prehoda v državi Egipčanke še vedno v posebej ranljivem položaju;
Q. ker bi morala raven in obseg pomoči EU Egiptu v skladu s pregledano evropsko sosedsko politiko in zlasti načelom „več za več“, temeljiti na spodbudah in biti odvisna od napredka, ki ga bo Egipt dosegel pri izpolnjevanju zavez, tudi na področju demokracije, pravne države, človekovih pravic in enakosti spolov;
1. odločno obsoja vsa nasilna dejanja, ščuvanje k nasilju, sovražni govor, nadlegovanje, ustrahovanje ali cenzuro političnih nasprotnikov, protestnikov, novinarjev, demonstrantov, blogerjev, sindikalistov, zagovornikov pravic žensk, akterjev civilne družbe in manjšin, ki jih izvajajo državni organi, varnostne sile in službe ter druge skupine v Egiptu, ter poziva, naj se nemudoma končajo; egiptovsko vlado opozarja na njeno odgovornost, da zagotovi varnost in zaščito vseh državljanov ne glede na njihovo politično prepričanje, pripadnost ali veroizpoved, ter da zagotovi, da bo v državi svobodo zbiranja, združevanja, izražanja in tiska mogoče uveljavljati brez samovoljnih omejitev in cenzure; poziva egiptovske oblasti, naj se zavežejo dialogu in nenasilju ter vključujočemu upravljanju;
2. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vrste nedavnih sodnih odločitev v Egiptu, tudi dolgotrajnih zapornih kazni, izrečenih 23. junija 2014 trem novinarjem Al Jazeere in drugim 11 obtožencem, ki se jim je sodilo v odsotnosti, ter zaradi potrditve smrtnih kazni za 183 ljudi;
3. izraža zaskrbljenost zaradi vse strožjih ukrepov proti medijem in civilni družbi v Egiptu ter fizičnih napadov nanje, kar jih ovira pri svobodnem delovanju; obsoja nadlegovanje, pridržanje in pregon domačih in mednarodnih novinarjev in akterjev civilne družbe, vključno z blogerji, ker zgolj opravljajo svoje delo; ponovno poziva k takojšnjim, neodvisnim, resnim in nepristranskim preiskavam primerov nesorazmerne uporabe sile nad njimi ali njihovega samovoljnega pridržanja, ki so ga izvedle varnostne sile in državni organi, odgovorni pa naj za to odgovarjajo;
4. obžaluje cenzuro medijev in spleta ter omejen dostop do nekaterih blogov in družabnih omrežij; obsoja nadlegovanje, ki ga doživljajo številni časopisi in avdiovizualne medijske hiše;
5. poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse, ki so pridržani, spoznani za krive in/ali obsojeni zaradi miroljubnega uveljavljanja svojih pravic do svobode izražanja in združevanja, ter vse zagovornike človekovih pravic; poziva egiptovsko pravosodje, naj zagotovi, da bodo vsi sodni postopki v skladu z zahtevami za svobodno in pošteno sojenje, ter spoštovanje pravic obtožencev; poziva egiptovske oblasti, naj ukažejo neodvisne in nepristranske preiskave vseh obtožb o slabem ravnanju ter vsem pridržanim zagotovijo dostop do zdravstvene oskrbe, ki jo morda potrebujejo;
6. poudarja, da se pri številnih sojenjih za izrekanje obsodb uporablja tudi egiptovski protiteroristični zakon; poziva predsednika, naj nemudoma ukrepa, tudi s svojo ustavno pravico do pomilostitve, in zagotovi, da ne bo prišlo do izvršitev smrtnih kazni ter da v Egiptu ne bo mogoče nikogar pridržati na podlagi sodbe v sodnem postopku, ki ne bi ustrezal navedenim zahtevam; poziva oblasti, naj nemudoma uvedejo uradni moratorij za usmrtitve kot prvi korak k odpravi smrtne kazni;
7. poziva pristojne egiptovske oblasti, naj razveljavijo ali spremenijo zakon o demonstracijah, naj glede na člene 65, 73 in 75 egiptovske ustave, mednarodne standarde in mednarodne obveznosti države pregledajo osnutek novega zakona o nevladnih organizacijah, ki ga je predstavilo ministrstvo za socialno solidarnost, obenem pa zagotovijo, da bo vsa veljavna in prihodnja zakonodaja v državi v skladu z ustavo ter temi standardi in obveznostmi;
8. opozarja, da je novo sprejeta egiptovska ustava odprla pot h graditvi države, ki spoštuje svobodo in demokracijo ter v kateri so pravice in pravičnost način življenja; opozarja egiptovsko vlado, da so svoboda izražanja, svoboda tiska in digitalna svoboda ter pravica do udeležbe na miroljubnih demonstracijah v demokraciji temeljne človekove pravice, kar priznava tudi nova egiptovska ustava;
9. opozarja pristojne egiptovske oblasti na njihove nacionalne in mednarodne pravne obveznosti ter poziva predsednika Al Sisija in egiptovsko vlado, naj dajeta prednost varstvu in spodbujanju človekovih pravic ter zagotovita odgovornost za kršitve človekovih pravic;
10. poziva pristojne egiptovske oblasti, naj spremenijo svojo usmeritev ter naredijo konkretne korake, da zagotovijo celovito izvajanje določb nove ustave o temeljnih pravicah in svoboščinah, vključno s svobodo izražanja in zbiranja, ter tako pokažejo svoje spoštovanje človekovih pravic in pravne države, prvi korak pa naj bo takojšnja in brezpogojna izpustitev zapornikov vesti;
11. poudarja pomen ločitve vej oblasti kot temeljnega načela demokracije ter da pravosodja ni mogoče uporabljati kot orodja za politično preganjanje in zatiranje, hkrati pa predlaga reformo zakona o sodnih organih, s katero bi zagotovili dejansko ločitev vej oblasti, ki bi pripeljala do neodvisnega in nepristranskega pravosodja;
12. spodbuja predstavnike delegacije Evropske unije ter veleposlaništev držav članic EU v Kairu, naj se udeležujejo politično občutljivih sojenj egiptovskim in tujim novinarjem, blogerjem, sindikalistom in aktivistom civilne družbe;
13. obžaluje, da se kljub novemu zakonu o spolnem nadlegovanju krepi nasilje nad ženskami, zlasti na javnih prostorih, kar kažejo številni primeri posilstev in spolnega nasilja med demonstracijami; poziva egiptovske oblasti, naj prenehajo kriminalizirati lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce na podlagi zakona o „razuzdanosti“ zaradi izražanja spolne usmerjenosti in zbiranja, ter naj izpustijo vse lezbijke, geje, biseksualce in transseksualce, aretirane in zaprte na tej podlagi; poziva egiptovsko vlado, naj sprejme nacionalne strategije za boj proti nasilju nad ženskami ter lezbijkami, geji, biseksualci in transseksualci in odpravi vse oblike diskriminacije, pri tem pa naj v celotnem postopku zagotovi učinkovito posvetovanje s skupinami za pravice žensk ter lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev in drugimi organizacijami civilne družbe ter njihovo vključitev ;
14. ponovno potrjuje, da je svoboda tiska in medijev bistveni element demokracije in odprte družbe, kot taka pa bi morala biti ena osrednjih točk ukrepanja EU v zvezi z Egiptom v okviru razvijanja odnosov s to državo, in sicer kot del širše in celovite strategije EU, kjer bi bil poudarek na krepitvi pravic, svoboščin in možnosti Egipčanov;
15. ponovno izraža veliko solidarnost z egiptovskim narodom v sedanjem obdobju težavne tranzicije v njihovi državi; poziva k skupni strategiji držav članic do Egipta; znova poziva Svet, podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj v dvostranskih odnosih Unije z Egiptom in pri finančni podpori tej državi aktivno delajo na podlagi načela pogojenosti („več za več“) in ob upoštevanju resnih gospodarskih izzivov, s katerimi se sooča ta država; glede tega ponovno poziva k jasnim in skupno dogovorjenim merilom uspešnosti; ponovno potrjuje svojo zavezanost pomoči egiptovskemu narodu v procesu prehoda k demokratičnim in gospodarskim reformam;
16. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pojasni posebne ukrepe, uvedene kot odgovor na odločitev Sveta za zunanje zadeve, da pregleda pomoč EU za Egipt; zlasti zahteva pojasnilo o stanju: (i) načrtovanega programa za reformo pravosodja; (ii) programa proračunske podpore EU; (iii) programa za trgovino in notranjo krepitev; in (iv) sodelovanja Egipta v regionalnih programih EU, kot sta Euromed Police in Euromed Justice;
17. poziva k prepovedi na ravni celotne EU za izvoz tehnologije za motenje in nadzor, ki bi jo lahko uporabili za vohunjenje za državljani in njihovo zatiranje, v Egipt, ter k prepovedi v skladu z Wassenaarskim sporazumom za izvoz varnostne opreme ali vojaške pomoči, ki bi jo lahko uporabili za zatiranje miroljubnih demonstracij;
18. spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj zagotovi podporo EU za resolucijo o razmerah v Egiptu na naslednjem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice, s katero bi med drugim uvedli mednarodno preiskavo o ubojih protestnikov ter obtožbah o mučenju in slabem ravnanju, ki so ga izvajale varnostne sile v preteklem letu;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter predsedniku Arabske republike Egipt in njeni začasni vladi.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0100.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0470.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0446.