Predlog skupne resolucije - RC-B8-0166/2014Predlog skupne resolucije
RC-B8-0166/2014

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o človekovih pravicah v Uzbekistanu

22.10.2014 - (2014/2904(RSP))

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
PPE (B8‑0166/2014)
Verts/ALE (B8‑0173/2014)
S&D (B8‑0176/2014)
ECR (B8‑0178/2014)
ALDE (B8‑0179/2014)

Cristian Dan Preda, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Giovanni La Via, Tunne Kelam, Monica Luisa Macovei, Dubravka Šuica, Seán Kelly, Jarosław Leszek Wałęsa, Jiří Pospíšil, Michaela Šojdrová, Petri Sarvamaa, Eduard Kukan, Lara Comi, Jeroen Lenaers, Andrej Plenković, David McAllister, Lorenzo Cesa, Tomáš Zdechovský, Stanislav Polčák, Philippe Juvin, Franck Proust, Pavel Svoboda, Massimiliano Salini, Jaromír Štětina, Arnaud Danjean, László Tőkés, Elisabetta Gardini, Ivana Maletić v imenu skupine PPE
Josef Weidenholzer, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Nicola Caputo, Tonino Picula, Goffredo Maria Bettini, Liisa Jaakonsaari, Vilija Blinkevičiūtė, Marc Tarabella, Miroslav Poche, Afzal Khan, Brando Benifei, Elena Valenciano Martínez-Orozco v imenu skupine S&D
Ryszard Czarnecki, Mark Demesmaeker, Charles Tannock, Janusz Wojciechowski, Kazimierz Michał Ujazdowski, Zbigniew Kuźmiuk, Beata Gosiewska, Valdemar Tomaševski, Jadwiga Wiśniewska, Karol Karski, Marek Jurek, Marek Józef Gróbarczyk, Stanisław Ożóg, Dawid Bohdan Jackiewicz, Ruža Tomašić, Andrzej Duda v imenu skupine ECR
Javier Nart, Johannes Cornelis van Baalen, Dita Charanzová, Louis Michel, Juan Carlos Girauta Vidal, Ramon Tremosa i Balcells, Marietje Schaake, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, Pavel Telička, Jozo Radoš, Ivan Jakovčić, Izaskun Bilbao Barandica, Petr Ježek, Antanas Guoga, Robert Rochefort v imenu skupine ALDE
Heidi Hautala, Tamás Meszerics, Barbara Lochbihler, Alyn Smith, Ernest Urtasun, Indrek Tarand, Jordi Sebastià, Benedek Jávor, Ulrike Lunacek v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo


Postopek : 2014/2904(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-0166/2014
Predložena besedila :
RC-B8-0166/2014
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o človekovih pravicah v Uzbekistanu

(2014/2904(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Uzbekistanu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo z dne 15. decembra 2011[1],

–  ob upoštevanju strategije EU za novo partnerstvo s Srednjo Azijo, ki jo je sprejel Evropski svet na svojem zasedanju 21. in 22. junija 2007, in skupnih poročil o napredku, ki sta jih sprejela Komisija in Svet, z dne 24. junija 2008 in 28. junija 2010,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve iz oktobra 2009 in 2010,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU[2],

–   ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah – svoboda izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–   ob upoštevanju dejstva, da so na ministrskem srečanju med EU in državami osrednje Azijo, ki je potekalo 20. novembra 2013, napovedali, da bodo v okviru instrumenta EU za financiranje razvojnega sodelovanja državam osrednje Azije za obdobje 2014–2020 namenili milijardo EUR,

–   ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A. ker se je Uzbekistan sicer zavezal varovanju človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, zbiranja, združevanja in veroizpovedi, kot določa Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ter prepovedi mučenja, kot je zapisana v Konvenciji proti mučenju, vendar so te zaveze prinesle le malo pozitivnih rezultatov;

B.  ker so uzbekistanske oblasti zaprle na tisoče ljudi na podlagi politično motiviranih obtožb, da bi okrepile represivne ukrepe nad zagovorniki človekovih pravic in pripadniki opozicije, novinarji, verniki, umetniki in drugimi do njih kritičnimi posamezniki, in ker je Uzbekistan na svetovni lestvici svobode tiska, ki jo pripravljajo novinarji brez meja, v letu 2014 med 180 državami na 166. mestu, organizacija Freedom House pa to državo, njene medije in internet ocenjuje kot „nesvobodne“; ker v Uzbekistanu prihaja do sistematičnega omejevanja in kršenja digitalnih svoboščin;

 

 

C. ker je med tistimi, ki so bili zaprti zgolj zato, ker so miroljubno uveljavljali svojo pravico do izražanja, 15 dobro znanih zagovornikov človekovih pravic[3], 5 novinarjev[4], 4 miroljubni pripadniki politične opozicije[5] in tri neodvisne verske osebnosti[6]; ker gre pri sedmih drugih zapornikih za posameznike, ki veljajo za kritike vlade, ali priče pokola 13. maja 2005 v Andižanu, ko so uzbekistanske oblasti ustrelile in ubile na stotine pretežno miroljubnih protestnikov[7]; ker je med zaporniki veliko hudo bolnih ali pa so jih mučili in jim zaporno kazen poljubno podaljšali;

D. ker se je uzbekistanska vlada, ko se je soočala z velikim zunanjim pritiskom, vključno s sankcijami, omejitvami vojaške pomoči in drugimi odločnimi, javnimi in konkretnimi kritikami mednarodnih partnerjev, odzvala tako, da je na predvečer pomembnih dvostranskih vrhunskih srečanj ali srečanj na visoki ravni izpustila nekatere posameznike, ki so bili zaprti na podlagi politično motiviranih obtožb;

E.  ker uzbekistanska vlada še naprej zavrača neodvisno preiskavo pokola leta 2005 v Andižanu, ko je življenje izgubilo na stotine ljudi; ker več kot 200 posameznikov še vedno prestaja kazen, povezano z dogodki v Andižanu, po sojenju, ki je potekalo za zaprtimi vrati in so ga zaznamovale hude postopkovne kršitve ter znaki, da so pri pridobitvi priznanj uporabili mučenje; ker se za nekatera kazniva dejanja, povezana s pokolom v Andižanu, in za kaznivo dejanje mučenja uporablja splošna jurisdikcija;

F.  ker je Svet leta 2009 in 2010 odpravil sankcije EU, „da bi uzbekistanske oblasti spodbudili k sprejetju nadaljnjih ukrepov, s katerimi bi okrepili pravno državo in izboljšali stanje človekovih pravic“, pri čemer je navedel, da bo „pozorno in nenehno spremljal stanje človekovih pravic v Uzbekistanu“ ter da „bosta poglobljenost in kakovost dialoga in sodelovanja odvisna od reform v Uzbekistanu“;

G. ker sta po zadnjih poročilih prisilno delo in delo otrok pri obiranju bombaža še vedno močno razširjena kljub zavezi uzbekistanskih oblasti, da bodo to prakso odpravile; ker je po poročilu Mednarodne organizacije dela z dne 19. novembra 2013 uzbekistanska vlada prisilila milijon svojih državljanov – otroke in odrasle –, da obirajo bombaž v nezakonitih delovnih pogojih in jim grozi s kaznimi;

H. ker pogajanja o pridružitvi Uzbekistana Svetovni trgovinski organizaciji še trajajo in ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom vsebuje jasno klavzulo o spoštovanju demokracije in človekovih pravic, k čemur sta se podpisnici zavezali;

1.  poudarja pomen odnosov med EU in Uzbekistanom ter krepitve političnega in gospodarskega sodelovanja, vendar obenem izpostavlja, da morajo ti odnosi temeljiti na vzajemnem spoštovanju načela demokracije, pravne države in človekovih pravic, kot je jasno določeno v Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Uzbekistanom;

2.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh posameznikov, zaprtih na podlagi politično motiviranih obtožb, ki so pridržani zaradi miroljubnega izražanja političnega prepričanja, dejavnosti na področju civilne družbe, novinarstva ali verskega prepričanja;

3.  poudarja, da je treba vsem, ki so domnevno storili nasilna dejanja, zagotoviti novo in pošteno sojenje v skladu z mednarodnimi standardi in zanje, če bodo spoznani za krive, uporabiti kazenske in/ali upravne sankcije, prav tako v skladu z mednarodnimi standardi;

4.  poziva uzbekistanske oblasti, naj ne dovolijo mučenja ter naj nemudoma in brezpogojno ustavijo vse oblike mučenja in zlorab v zaporih ter slabega ravnanja v priporu in kaznilnicah, vključno z zagotovitvijo neoviranega dostopa do pravnega zastopanja na vseh ravneh preiskave, pri čemer naj zagotovijo hiter dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe in ponovno vzpostavijo neodvisen nadzor nad zapori ter družinam vseh zapornikov dajo celovite informacije o mestu in trenutnem zdravstvenem stanju njihovih sorodnikov;

5.  poziva uzbekistanske oblasti, naj za vse uradnike, varnostne službe in uslužbence v kazenskem sistemu, za katere se domneva, da so mučili ali slabo ravnali z zaporniki in priporniki ali jim odrekali zdravstveno oskrbo, opravijo preiskavo in poskrbijo, da bodo odgovarjali;

6.  poziva Uzbekistan, naj spoštuje vsa mednarodna priporočila proti mučenju, nemudoma zapre zapor Jaslik 64/71, odobri vložene prošnje v okviru 11 posebnih postopkov ZN za obisk Uzbekistana, vključno s posebnim poročevalcem ZN za mučenje, ter naj Mednarodnemu odboru Rdečega križa in drugim neodvisnim nadzornikom dovoli neovirano in neodvisno spremljanje zaporov;

7.  poziva uzbekistansko vlado, naj posameznikov, ki so zaprti na podlagi politično motiviranih obtožb in so upravičeni do amnestije, ne izvzamejo iz letnih izjav o amnestiji ter naj ne podaljšujejo samovoljno zapornih kazni za manjše prekrške ali „kršitve zapornih pravil“ v skladu s členom 221 kazenskega zakonika o „neupoštevanju pogojev kazni“;

8.  poziva uzbekistanske oblasti, naj spoštujejo pravice žensk in pri tem zlasti upoštevajo priporočila Odbora Združenih narodov proti mučenju;

9.  poziva visoko predstavnico EU, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj nemudoma začnejo izvajati strategijo, s katero bi uzbekistanske oblasti prisilile h konkretnemu in merljivemu izboljšanju na področju človekovih pravic v naslednjih mesecih, pri čemer si naj deseto obletnico pokola v Andižanu zastavijo kot rok za napredek; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlamentu sporoči, kateri predstavniki uzbekistanskih oblasti naj bi bili odgovorni za zločine v Andižanu, vključno z dvanajstimi predstavniki, proti katerim je EU zaradi pokola uvedla sankcije, ki pa so bile nato odpravljene;

10. poudarja, da bi morale konkretne izboljšave vsebovati pogoje, ki so jih zunanji ministri določili leta 2010, in sicer: 1) izpustitev vseh priprtih zagovornikov človekovih pravic in zapornikov vesti, 2) zagotovitev neoviranega delovanja za nevladne organizacije v državi; 3) popolno sodelovanje z vsemi ustreznimi posebnimi poročevalci ZN, 4) zagotovitev svobode govora in medijev, 5) nadaljnje izvajanje konvencije proti delu otrok v praksi in 6) popolna uskladitev volilnih postopkov z mednarodnimi standardi;

11. meni, da bi morala EU, če na teh področjih ne bo dosežen bistven napredek, prevzeti vodilno vlogo in vložiti resolucijo Sveta ZN za človekove pravice pod točko 4 ter tako vzpostaviti poseben namenski mehanizem za Uzbekistan, da bi s spremljanjem, javnim poročanjem in razpravljanjem o stanju na področju človekovih pravic v Uzbekistanu zagotovili trajnostno in proaktivno udejstvovanje Sveta za človekove pravice;

12. poleg tega poziva EU, naj glede na to, da podatkov o stanju ni treba posredovati Svetu za sodelovanje, saj gre za primer izredne nujnosti, in v skladu s členoma 2 in 95 Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju Uzbekistan opozori, da bo proti njemu sprejela kazenske ukrepe, če v naslednjih šestih mesecih ne bo dosegel napredka pri reševanju navedenih problemov na področju človekovih pravic;

13. poziva države članice, naj upoštevajo kodeks ravnanja glede izvoza orožja ter naj spoštujejo predpise o izvozu blaga za dvojno rabo;

14. poziva uzbekistanske oblasti, naj dosledno izvajajo resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2011 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi sporazuma z namenom razširitve določb sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu[8];

15. poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Parlamentu predložijo javno oceno ukrepov, ki jih je sprejela EU, da bi Uzbekistan prisilila k izpolnjevanju meril na področju človekovih pravic, ki so jih leta 2010 določili zunanji ministri EU, in naproša Svet ZN za človekove pravice, naj uvede mehanizem spremljanja za Uzbekistan; spodbuja Svet in Komisijo, naj izboljšata dialog o človekovih pravicah z uzbekistansko vlado, ter od Evropske službe za zunanje delovanje pričakuje, da bo na srečanju, ki bo predvidoma novembra in bo namenjeno dialogu o človekovih pravicah med EU in Uzbekistanom, odločno obravnavala vse glavne primere kršitev človekovih pravic ter bo poskrbela, da bodo ta srečanja bolj usmerjena v rezultate in se bomo premaknili s sedanje zelo nespodbudne mrtve točke;

16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku, vladi in parlamentu Republike Uzbekistan, Evropski službi za zunanje delovanje, Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, OVSE in Svetu ZN za človekove pravice.