SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli
17.12.2014 - (2014/2998(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
PPE (B8-0375/2014)
S&D (B8-0376/2014)
ECR (B8-0377/2014)
ALDE (B8-0379/2014)
Cristian Dan Preda, Jaromír Štětina, Luis de Grandes Pascual, Elmar Brok, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Francisco José Millán Mon, Lorenzo Cesa, Tunne Kelam, Monica Macovei, Franck Proust, Andrej Plenković, Jarosław Wałęsa, Giovanni La Via, Dubravka Šuica, Jeroen Lenaers, Lara Comi, Tomáš Zdechovský, Seán Kelly, Csaba Sógor, Andrzej Grzyb, Eduard Kukan, Pál Csáky, Pavel Svoboda, Michaela Šojdrová, David McAllister, Marijana Petir, Elisabetta Gardini, Gabrielius Landsbergis v imenu skupine PPE
Josef Weidenholzer, Francisco Assis, Pier Antonio Panzeri, Elena Valenciano, Ramón Jáuregui Atondo, Enrico Gasbarra, Krystyna Łybacka, Alessia Maria Mosca, Nicola Danti, Michela Giuffrida, Javi López, Nicola Caputo, Liisa Jaakonsaari, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Andi Cristea, Marc Tarabella, Marlene Mizzi, Miriam Dalli, Kashetu Kyenge, Doru-Claudian Frunzulică, Juan Fernando López Aguilar, Vilija Blinkevičiūtė, Carlos Zorrinho, Ana Gomes, Miroslav Poche, Neena Gill v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Ryszard Czarnecki, Arne Gericke v imenu skupine ECR
Fernando Maura Barandiarán, Dita Charanzová, Beatriz Becerra Basterrechea, Frédérique Ries, Louis Michel, Ramon Tremosa i Balcells, Marielle de Sarnez, Pavel Telička, Izaskun Bilbao Barandica, Ivo Vajgl, Juan Carlos Girauta Vidal, Renate Weber, Johannes Cornelis van Baalen, Gérard Deprez, Ivan Jakovčić, Antanas Guoga, Martina Dlabajová, Petras Auštrevičius, Javier Nart, Jozo Radoš, Marietje Schaake v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, in sicer z dne 24. maja 2007 o primeru postaje „Radio Caracas TV“ v Venezueli[1], z dne 23. oktobra o političnih razglasitvah neprimernosti v Venezueli[2], z dne 7. maja 2009 o primeru Manuela Rosalesa v Venezueli[3], z dne 11. februarja 2010 o Venezueli[4], z dne 8. julija 2010 o Venezueli, zlasti primeru Marie Lourdes Afiuni[5], z dne 24. maja 2012 o morebitnem izstopu Venezuele iz Medameriške komisije za človekove pravice[6] in z dne 27. februarja 2014 o političnih razmerah v Venezueli[7],
– ob upoštevanju izjav za medije, ki jih je dal tiskovni predstavnik visoke predstavnice EU/podpredsednice Komisije Catherine Ashton dne 28. marca in 15. aprila 2014 o razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju mnenja delovne skupine za prisilna ali neprostovoljna izginotja pri komisiji generalne skupščine ZN za človekove pravice z dne 26. avgusta 2014,
– ob upoštevanju izjave visokega komisarja ZN za človekove pravice z dne 20. oktobra 2014 o priporu protestnikov in politikov v Venezueli,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah, katerega podpisnica je Venezuela,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker zaradi gospodarske krize, močno razširjene korupcije, kroničnega pomanjkanja osnovnih dobrin, nasilja in političnih delitev že od februarja 2014 potekajo mirne demonstracije proti vladi predsednika Nicolása Madure; ker policija, narodna garda ter nasilne in nenadzorovane oborožene provladne skupine nad protestniki izvajajo nesorazmerno silo in nasilje; ker po poročanju lokalnih in mednarodnih organizacij več kot 1700 protestnikov čaka na sojenje, več kot 69 jih je še zaprtih, vsaj 40 ljudi pa je med demonstracijami umrlo, njihovi morilci pa še niso bili privedeni pred sodišče; ker so iz urada visokega komisarja ZN za človekove pravice potrdili, da so prejeli poročila o več kot 150 primerih slabega ravnanja s priporniki, tudi mučenja; ker več virov poroča, da varnostne sile nadaljujejo preganjanje demokratične opozicije;
B. ker sta svoboda izražanja in pravica do sodelovanja v miroljubnih protestih temelja demokracije in sta priznana tudi v venezuelski ustavi; ker enakost in pravica za vse nista mogoča brez spoštovanja temeljnih svoboščin in pravic vsakega državljana; ker številna poročila potrjujejo, da se nad mediji izvaja vse močnejša cenzura in ustrahovanje; ker je Medameriška tiskovna agencija (IAPA) med svojo 70. generalno skupščino v Santiagu (Čile) objavila, da Venezuela izvaja večji pritisk na neodvisne medije, in jo pozvala, naj spoštuje svobodo izražanja, ter posvarila pred nadaljnjim izgubljanjem demokratične svobode;
C. ker je bil vodja opozicije Leopoldo López 18. februarja 2014 samovoljno pridržan in obtožen zarote, hujskanja k nasilnim protestom, požiga in poškodovanja lastnine; ker je že od začetka pripora žrtev fizičnega in psihološkega mučenja ter zaprt v samici; ker so bili opozicijska župana Daniel Ceballos in Vincenco Scarano ter policist Salvatore Lucchese aretirani, ker niso ustavili protestov in civilnega upora v svojih mestih, ter obsojeni na več let zapora; kar sta bila zoper opozicijske kongresnike Juana Carlosa Caldero, Ismaela Garcío in Richarda Marda sprožena preiskava in sodni postopek, da bi se jim prekinil mandat in bi bili izključeni iz kongresa;
D. ker so bili študentski voditelji, kot so predsednik študentskega centra šole za socialno delo na Univerzi v Venezueli Sairam Rivas, Cristian Gil in Manuel Cotiz, več kot 120 dni neupravičeno zaprti v prostorih venezuelske obveščevalne službe, v tem času pa so jih mučili in z njimi slabo ravnali zaradi povezave s protesti, ki so potekali od februarja do maja 2014, obtoženi pa so bili tudi hujskanja k zločinu in uporabe mladoletnikov za izvajanje kriminalnih dejanj;
E. ker je visoki komisar ZN za človekove pravice Zejd Raad Al Husein 20. oktobra 2014 izrazil zaskrbljenost zaradi pripora protestnikov in pozval k izpustitvi vseh, ki so bili priprti zaradi uživanja pravice do miroljubnega protesta; ker je delovna skupina ZN za samovoljna pridržanja 8. oktobra 2014 ocenila, da je Leopoldo Lopez priprt nezakonito, samovoljno in iz političnih razlogov, ter pozvala k njegovi izpustitvi in izpustitvi vseh, ki so še samovoljno priprti;
F. ker je venezuelska vlada še posebej dolžna upoštevati pravno državo in mednarodno pravo, saj je Venezuela že od 16. oktobra 2014 nestalna članica varnostnega sveta ZN;
G. ker je v pripombah iz nedavnega poročila odbora ZN proti mučenju o Bolivarski republiki Venezueli izrecno izražena zaskrbljenost zaradi splošno razširjene nekaznovanosti, mučenja in zlorabljanja političnih zapornikov, pretirane uporabe sile, sprejemanja dejanj oboroženih provladnih skupin in sodelovanja z njimi, samovoljnih pridržanj ter pomanjkanja temeljnih postopkovnih jamstev; ker to poročilo poziva k takojšnji izpustitvi vseh, ki so samovoljno pridržani, tudi Leopolda Lópeza in Daniela Ceballosa, ki sta bila aretirana zaradi izvajanja svoje pravice do izražanja in mirnega protesta, ter izraža zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje in borce za človekove pravice, zunajsodnih pobojev in popolnega nespoštovanja neodvisnega sodstva;
H. ker je generalni sekretar Organizacije ameriških držav José Miguel Insulza pozval k izpustitvi vseh, ki so zaprti zaradi udeležbe v protestih; ker je Medameriška komisija za človekove pravice izrazila resno zaskrbljenost zaradi razmer glede svobode združevanja in svobode izražanja v Venezueli;
I. ker je 10. septembra 2013 začela učinkovati odločitev Venezuele, da odstopi od Ameriške konvencije o človekovih pravicah; ker zaradi tega ukrepa državljani in prebivalci Venezuele ne morejo vložiti tožbe pri Medameriškem sodišču za človekove pravice;
J. ker so marca 2014 Mario Corino Machado, poslanko nacionalne skupščine, ki je na volitvah v Venezueli dobila največ glasov, nezakonito in samovoljno odstavili in ji odvzeli mandat, predsednik nacionalne skupščine Diosdado Cabello pa jo je obtožil izdaje, ker je pred stalnim svetom Organizacije ameriških držav spregovorila o množičnih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic v Venezueli, in jo izločil iz skupščine;
K. ker je proti Marii Corini Machado v času njenega političnega in parlamentarnega delovanja potekalo več kazenskih postopkov in je bila deležna političnega preganjanja, groženj, ustrahovanja in nadlegovanja, vladni privrženci pa so jo v glavni dvorani nacionalne skupščine celo fizično napadli; ker je bila nedavno obtožena poskusa umora predsednika države Nicolasa Madura in ji zato grozi do 16 let zaporne kazni;
L. ker sodstvo v Venezueli ne deluje kot neodvisna veja oblasti; ker ni mogoče pričakovati, da bi v tem sodnem sistemu obtožbe proti predstavnikom opozicije nepristransko preiskali in jim pošteno sodili;
M. ker lahko samo spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter konstruktiven in spoštljiv dialog v duhu strpnosti pomagata državi, da se reši iz sedanje težke krize in premaga težave, ki jo čakajo v prihodnosti;
N. ker sta aprila 2014 vlada in opozicija začeli pogajanja v zvezi s protesti, imenovana „Mesa de Dialogo“, a sta jih žal mesec pozneje prekinili, ne da bi kaj dosegli;
O. ker ima med državami Latinske Amerike Venezuela največ zalog energentov; ker prebivalci Venezuele trpijo hudo pomanjkanje osnovnih dobrin, cene hrane so se podvojile, količine hrane pa so jim začeli omejevati; ker cene nafte še naprej padajo, kar še prispeva k upadu gospodarske rasti in ogroža krhko in od nafte odvisno gospodarstvo države;
P. ker Venezuela ni bila sposobna vzdrževati javnega reda in miru in je zato postala ena od držav z največ nasilja na svetu; ker je po navedbah urada Združenih narodov za droge in kriminal trajajoča politična in gospodarska kriza v Venezueli prispevala k višji stopnji umorov in manjši varnosti državljanov;
1. je močno zaskrbljen glede vse hujših razmer v Venezueli in obsoja zapiranje mirnih protestnikov, študentov in voditeljev opozicije; poziva k takojšnji izpustitvi samovoljno pridržanih zapornikov, kakor zahteva več organov ZN in mednarodnih organizacij;
2. odločno obsoja politično preganjanje in zatiranje predstavnikov demokratične opozicije, kršitev svobode izražanja in demonstriranja ter medijsko in spletno cenzuro;
3. odločno obsoja uporabo nasilja proti protestnikom; izraža iskreno sožalje družinam žrtev; poziva venezuelske oblasti, naj ta nezakonita dejanja preiščejo in njihovim storilcem sodijo, pri čemer naj nihče ne ostane nekaznovan;
4. poziva vse strani k mirnemu dialogu, v katerega naj se vključijo vse plasti venezuelske družbe, da bi poiskali skupne točke in da bi politični akterji lahko razpravljali o največjih težavah, s katerimi se sooča država; poziva vse vpletene strani, naj se izognejo nadaljnjemu stopnjevanju nasilja, venezuelsko vlado pa želi spomniti, da konstruktivnega dialoga ne more biti, dokler bodo voditelji opozicije samovoljno priprti in še naprej v zaporu;
5. poziva venezuelske oblasti, naj nemudoma razorožijo in razpustijo nenadzorovana oborožena provladna gibanja in skupine ter odpravijo njihovo nekaznovanost;
6. venezuelsko vlado opozarja, da je odgovorna za zagotovitev skladnosti vseh sodnih postopkov z mednarodnimi standardi; želi spomniti, da je spoštovanje načela delitve oblasti temelj demokracije in da oblast ne sme uporabljati pravosodja kot sredstva za politični pregon in zatiranje demokratične opozicije; poziva venezuelske oblasti, naj umaknejo neutemeljene obtožbe in naloge za prijetje politikov iz opozicije ter zagotovijo varnost vsem državljanom, ne glede na njihova politična stališča in pripadnost;
7. poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje svojo ustavo in mednarodne obveznosti v zvezi z neodvisnostjo sodstva, svobodo govora, združevanja in mirnega zbiranja ter političnim pluralizmom, saj so to temelji demokracije, prav tako pa naj zagotovi, da ne bo nihče kaznovan zaradi uresničevanja pravice do mirnega zbiranja in svobode govora;
8. poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje človekove pravice in opravi učinkovite preiskave v zvezi z obtožbami o kršitvah človekovih pravic, poleg tega pa naj ustvari okolje, v katerem bodo zagovorniki človekovih pravic in neodvisne nevladne organizacije lahko opravljali svoje zakonito delo na področju uveljavljanja človekovih pravic in demokracije;
9. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijo EU in delegacije držav članic, naj še naprej opazujejo preiskave in sodna zaslišanja voditeljev opozicije;
10. poziva venezuelsko vlado, naj z Evropsko unijo začne tesen in odprt dialog o človekovih pravicah;
11. poziva EU, njene države članice in visoko predstavnico/podpredsednico Federico Mogherini, naj pozovejo k takojšni izpustitvi protestnikov, ki so jih od začetka protestov samovoljno priprli;
12. želi spomniti na svojo zahtevo, da Venezuelo čim prej obišče ad hoc delegacija Evropskega parlamenta, da bi ocenila razmere v državi in stopila v dialog z vsemi stranmi v konfliktu;
13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.