Predlog skupne resolucije - RC-B8-0008/2015/REV1Predlog skupne resolucije
RC-B8-0008/2015/REV1

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Ukrajini

14.1.2015 - (2014/2965(RSP)).

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
S&D (B8-0008/2015)
Verts/ALE (B8-0018/2015)
ECR (B8-0020/2015)
ALDE (B8-0021/2015)
PPE (B8-0029/2015)

Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Jacek Saryusz-Wolski, Arnaud Danjean, Andrej Plenković, Sandra Kalniete, Jerzy Buzek, David McAllister, Esther de Lange, Michael Gahler, Francisco José Millán Mon, Ivo Belet, Daniel Caspary, Lorenzo Cesa, Anna Maria Corazza Bildt, Andrzej Grzyb, Tunne Kelam, Alojz Peterle, Eduard Kukan, Gabrielius Landsbergis, György Schöpflin, Traian Ungureanu, Davor Ivo Stier, Monica Macovei, Dubravka Šuica, László Tőkés, Jarosław Wałęsa, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Michał Boni, Michaela Šojdrová, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Claude Rolin, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Joachim Zeller, Giovanni La Via, Barbara Matera, Pascal Arimont, Ivana Maletić, Andrea Bocskor, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Dariusz Rosati, Inese Vaidere, Jaromír Štětina, József Nagy v imenu skupine PPE
Knut Fleckenstein, Victor Boștinaru, Richard Howitt, Tonino Picula, Liisa Jaakonsaari, Ana Gomes, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Pașcu, Kati Piri, Goffredo Maria Bettini, Neena Gill, Alessia Maria Mosca, Miroslav Poche, Michela Giuffrida, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Sorin Moisă, Nicola Caputo, Andi Cristea, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Tanja Fajon, Javi López, Victor Negrescu, Jeppe Kofod, Viorica Dăncilă, Zigmantas Balčytis, Arne Lietz, Afzal Khan, Boris Zala, Tibor Szanyi, David Martin, Soraya Post, Elena Valenciano, István Ujhelyi, Marju Lauristin v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Czarnecki, Mark Demesmaeker, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Karol Karski, Roberts Zīle, Stanisław Ożóg, Valdemar Tomaševski, Zbigniew Kuźmiuk, Geoffrey Van Orden, Kazimierz Michał Ujazdowski, Jadwiga Wiśniewska v imenu skupine ECR
Petras Auštrevičius, Louis Michel, Catherine Bearder, Fredrick Federley, Paavo Väyrynen, Kaja Kallas, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Ivo Vajgl, Urmas Paet, Pavel Telička, Juan Carlos Girauta Vidal, Dita Charanzová, Fernando Maura Barandiarán, Beatriz Becerra Basterrechea, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Martina Dlabajová, Ivan Jakovčić, Jozo Radoš, Petr Ježek, Gérard Deprez, Alexander Graf Lambsdorff, Marietje Schaake, Philippe De Backer v imenu skupine ALDE
Rebecca Harms, Heidi Hautala, Benedek Jávor v imenu skupine Verts/ALE
Valentinas Mazuronis


Postopek : 2014/2965(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-0008/2015
Predložena besedila :
RC-B8-0008/2015
Razprave :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini

(2014/2965(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu,

–   ob upoštevanju predhodnih ugotovitev OVSE/ODHIR o predčasnih parlamentarnih volitvah 26. oktobra 2014 v Ukrajini,

–   ob upoštevanju 8. poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Ukrajini z dne 15. decembra 2014 in poročila št. 22 o razmerah v Ukrajini Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti z dne 26. decembra 2014;

–   ob upoštevanju podpisa pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino dne 27. junija 2014, ki zajema poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini, ter ob upoštevanju istočasne ratifikacije sporazuma v Evropskem parlamentu in ukrajinskem parlamentu 16. septembra 2014,

–   ob upoštevanju protokola iz Minska z dne 5. septembra 2014 in memoranduma iz Minska z dne 19. septembra 2014 o izvajanju mirovnega načrta v 12 točkah,

–   ob upoštevanju poročila OZN o resnih kršitvah človekovih pravic na vzhodu Ukrajine z dne 20. novembra 2014 in poročila organizacije Human Rights Watch o kršitvah na Krimu,

–   ob upoštevanju skupne izjave komisije Nata in Ukrajine z dne 2. decembra 2014,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 21. marca 2014, 27. junija 2014, 16. julija 2014, 30. avgusta 2014 in 18. decembra 2014,

–   ob upoštevanju rezultatov prve seje pridružitvenega sveta med EU in Ukrajino z dne 15. decembra 2014,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. novembra 2014,

–   ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so 26. oktobra 2014 v Ukrajini potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so kljub konfliktu v vzhodnem delu države in nezakoniti ruski priključitvi Krima potekale učinkovito, urejeno in mirno ter ob splošnem upoštevanju temeljnih svoboščin;

B.  ker ima nova vlada, ki so jo oblikovale proevropske sile, ustavno večino za izvedbo reform in je že sprejela koalicijski sporazum, s katerim je vzpostavila podlago za odločen proces reform v podporo nadaljnjemu evropskemu povezovanju, posodobitvi in razvoju države, vzpostavitvi pristne demokracije in pravne države ter izvedbi ustavnih sprememb, kot jih predlaga Porošenkov mirovni načrt;

C.  ker so bili s tako imenovanimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami v Donecku in Lugansku, ki so potekale 2. novembra 2014, kršeni ukrajinska zakonodaja in dogovori, sklenjeni v Minsku, in jih zato ni mogoče priznati; ker je organizacija teh volitev negativno vplivala na mirovni in spravni proces;

D.  ker separatisti in ruske sile vsak dan kršijo premirje, sklenjeno 5. septembra 2014; ker se je število kršitev po 9. decembru 2014, ko je predsednik Porošenko pozval k „pristopu molka“, drastično zmanjšalo; ker separatisti, ki jih podpira Rusija, kljub temu ne izvajajo glavnih točk memoranduma z dne 19. septembra; ker zanesljivi viri poročajo, da Rusija še naprej podpira separatistične milice, in sicer prek stalne oskrbe z vojaško opremo, plačanci in ruskimi vojaškimi enotami, vključno s tanki, modernimi protiletalskimi sistemi in topništvom;

E.  ker je oboroženi konflikt na vzhodu Ukrajine terjal več tisoč vojaških in civilnih žrtev, veliko več ljudi je bilo ranjenih, več sto tisoč jih je zbežalo s svojih domov, večina v Rusijo, humanitarne in zdravstvene razmere na območju konflikta pa so močno zaskrbljujoče;

F.  ker je bila nezakonita priključitev Krimskega polotoka prvi primer nasilne spremembe meja in priključitve dela države drugi državi v Evropi po 2. svetovni vojni in je kršitev mednarodnega prava, vključno z ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino in memorandumom iz Budimpešte iz leta 1994;

G.  ker je Svet EU za zunanje zadeve 17. novembra 2014 sprejel načelno odločitev o dodatnih sankcijah proti separatističnim voditeljem;

H.  ker prihaja do pogostih kršitev človekovih pravic tako v vzhodni Ukrajini kot na Krimu in vključuje ustrahovanje in nov val izginotij, zlasti pa ga občutijo krimski Tatari;

I.  ker bi bilo tesnejše sodelovanje med EU in ZDA koristno pri politiki v zvezi z Ukrajino;

J.  ker je ukrajinski parlament dne 23. decembra 2014 glasoval za prenehanje statusa neuvrščene države,

1.  izraža solidarnost z Ukrajino in njenim prebivalstvom; ponovno poudarja svojo zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter nedotakljivosti njenih meja in njeni evropski izbiri;

2.  obsoja teroristična in kazniva dejanja separatistov in drugih izrednih sil v vzhodni Ukrajini;

3.  pozdravlja pozitivno oceno splošnih volitev 26. oktobra 2014 kljub zahtevnim varnostnim in političnim razmeram, ter zaprisego novega ukrajinskega parlamenta; pozdravlja odločno politično zavezanost predsednika Porošenka, predsednika vlade Jacenjuka in predsednika parlamenta Grojsmana medsebojnemu sodelovanju in okrepitvi doslednega procesa reform; odločno poziva novo ukrajinsko vlado in parlament, naj nemudoma sprejmeta in izvajata močno potrebne politične in družbeno-gospodarske reforme, da bi zgradila demokratično in cvetočo pravno državo;

4.  obžaluje, da zaradi trenutnih razmer v državi v ukrajinskem parlamentu ni predstavnikov vseh delov ozemlja in vsega prebivalstva; opozarja, da morata ukrajinska vlada in parlament zagotoviti varstvo pravic in potreb tistih državljanov, ki niso zastopani pri sprejemanju odločitev na državni ravni;

5.  odločno obsoja agresivno in ekspanzionistično politiko Rusije, ki ogroža enotnost in neodvisnost Ukrajine in celo Evropske unije, vključno z nezakonito priključitvijo Krima in nenapovedano in hibridno vojno proti Ukrajini, ki vključuje informacijsko vojno, sestavljeno iz elementov kibernetske vojne, uporabo rednih in izrednih sil, propagande, gospodarskega pritiska, izsiljevanja z energijo, diplomacije in politične destabilizacije; poudarja, da ta dejanja kršijo mednarodno pravo in resno ogrožajo evropsko varnost; poudarja, da ni utemeljitve za uporabo vojaške sile v Evropi v obrambo tako imenovanih zgodovinskih in varnostnih motivov ali za obrambo tako imenovanih „rojakov, ki živijo na tujem“; poziva Moskvo, naj ne stopnjuje teh razmer in nemudoma ustavi dotok orožja, plačancev in vojaških enot, s katerimi podpira separatistične milice, ter naj uporabi vpliv, ki ga ima pri separatistih, in jih prepriča, naj sodelujejo v političnem procesu;

6.  poziva k nadaljevanju trenutnih sankcij EU, zlasti ob upoštevanju prihodnje seje Sveta marca 2015, dokler Rusija ne bo v celoti spoštovala in predvsem izpolnila svojih zavez iz Minska, ter poziva Komisijo, naj poišče načine za okrepitev solidarnosti med državami članicami, če se bo kriza z Rusijo nadaljevala; poudarja, da je treba določiti jasna merila, ki bi jih Rusija morala izpolniti, če naj se prepreči uvedba novih omejevalnih ukrepov proti njej ali umik obstoječih, med drugim: spoštovanje dogovora o premirju, brezpogojni umik vseh ruskih vojaških enot ter nezakonitih oboroženih skupin in plačancev, ki jih Rusija podpira, izmenjava zapornikov, vključno z Nadjo Savčenko, ter ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad vsem svojim ozemljem, vključno s Krimom; poziva Evropski svet, naj v primeru nadaljnjih ruskih dejanj, ki bi destabilizirala Ukrajino, sprejme dodatne omejevalne ukrepe ter razširi njihovo področje uporabe, da bodo zajeli tudi jedrski sektor in omejili sposobnost ruskih subjektov za izvajanje mednarodnih finančnih transakcij; priznava, da mora biti EU pripravljena podpreti obmejne države članice, ki bi morale biti deležne enake ravni varnosti kot vse druge države članice;

7.  meni, da bi sankcije morale biti del širšega pristopa EU do Rusije in prizadevanj visoke predstavnice/podpredsednice za okrepitev dialoga; opozarja, da je izključni cilj teh sankcij rusko vlado pripraviti do tega, da bi spremenila svojo trenutno politiko in smiselno prispevala k mirni rešitvi ukrajinske krize; poudarja, da je od Rusije in njenega odnosa do razmer v Ukrajini odvisno, ali bo EU restriktivne ukrepe ohranila, okrepila ali odpravila;

8.  poudarja, da morajo politične in diplomatske poti v Rusijo ostati odprte, da bi omogočili diplomatsko rešitev spora, in zato podpira način dialoga prek Ženeve in Normandije, če bo mogoče tako doseči oprijemljive rezultate;

9.  podpira politiko nepriznavanja nezakonite priključitve Krima s strani Rusije in v zvezi s tem z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile nedavno sprejete dodatne sankcije za naložbe, storitve in trgovino v zvezi s Krimom in Sevastopolom;

10. poudarja, da bi moral pridružitveni sporazum/poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini predstavljati časovni načrt za hitro izvedbo potrebnih reform, kljub težavnim vojnim razmeram v nekaterih delih regij Lugansk in Doneck; poziva Svet in Komisijo, naj si po vseh močeh prizadevata pomagati Ukrajini pri sprejemanju, predvsem pa izvajanju teh reform, ki bodo utirale pot popolnemu izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino; v zvezi s tem pozdravlja začetek svetovalne misije Evropske unije; se strinja z mnenjem Beneške komisije, da je za uspeh ustavne reforme bistvenega pomena, da bo priprava reforme vključujoča in da bodo zagotovljena posvetovanja s širšo javnostjo;

11. poziva k hitrejši in obširnejši tehnični pomoči skupine Komisije za podporo Ukrajini, vključno z opredelitvijo področij, kjer ta potrebuje tehnično pomoč pri pripravi in izvajanju celovitega načrta reform, in napotitvijo svetovalcev in strokovnjakov iz institucij EU in držav članic; poziva ukrajinske oblasti, naj ustanovijo ministrstvo ali urad za integracijo v EU in pomoč pri usklajevanju ter medministrski usklajevalni odbor na visoki ravni, ki bo pooblaščen za učinkovit nadzor in spremljanje napredka pri približevanju EU in reformah in ki bi lahko pripravljal in usklajeval njihovo izvajanje;

12. je trdno prepričan, da Ukrajina nujno potrebuje ambiciozen protikorupcijski program, v katerem bo predvidena ničelna toleranca do korupcije; poziva ukrajinske oblasti, naj odpravijo sistemsko korupcijo, in sicer z učinkovitim izvajanjem nacionalne protikorupcijske strategije, ter poudarja, da mora boj proti tej praksi postati ena od najpomembnejših prednostnih nalog nove vlade; zato predlaga ustanovitev politično neodvisnega urada za boj proti korupciji, ki bo imel ustrezne pristojnosti in vire, da bo lahko znatno prispeval k izgradnji dobro delujočih državnih institucij; pozdravlja, da se je Ukrajina obrnila na Interpol, ki je na podlagi obtožbe o poneverbi javnih sredstev izdal nalog za aretacijo odstavljenega ukrajinskega predsednika Janukoviča; poziva države članice, naj izvajajo Interpolov nalog za aretacijo in pomagajo povrniti ukradena sredstva; pozdravlja ustanovitev institucije varuha pravic podjetij ter poziva ukrajinsko vlado, naj za to področje predloži osnutek zakona;

13. opozarja, da je Svet Evropske unije 16. junija 2014 odpravil embargo na uvoz orožja Ukrajini, tako da zdaj ni več razlogov ali pravnih omejitev za to, da države članice ne bi smele Ukrajini zagotavljati obrambnega orožja; meni, da bi morala EU razmisliti o tem, kako bi lahko podprla ukrajinsko vlado pri krepitvi njenih obrambnih zmogljivosti in zaščiti zunanjih meja države na podlagi izkušenj iz preoblikovanja oboroženih sil držav članic EU, ki so bile v nekdanjem Varšavskem paktu, zlasti v okviru misij za usposabljanje, ki se že zagotavljajo oboroženim silam drugod po svetu; podpira trenutno dobavo neubojne opreme;

14. je seznanjen s sprejetjem zakona, ki odpravlja nevtralni status države, sprejet leta 2010; čeprav priznava pravico Ukrajine, da svobodno sprejema svoje odločitve, podpira stališče predsednika Porošenka, da se mora Ukrajina osredotočiti na politične, gospodarske in socialne reforme in da je pristop k severnoatlantskemu zavezništvu vprašanje, o katerem bodo v poznejši fazi vsi ukrajinski državljani odločali na referendumu; poudarja, da so tesnejši odnosi med EU in Ukrajino ločeno vprašanje od pristopa k Natu;

15. poudarja, da je pomembno, da se mednarodna skupnost zaveže podpiranju gospodarske in politične stabilizacije ter reform v Ukrajini; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo obsežen načrt pomoči za Ukrajino, ki bo temeljil na pristopu „več za več“ in pogojevanju, ter okrepijo prizadevanja za pomoč Ukrajini, in sicer z organiziranjem konference za donatorje/vlagatelje ter sodelovanjem z mednarodnimi finančnimi ustanovami pri opredeljevanju naslednjih korakov za reševanje vprašanja gospodarskega in finančnega okrevanja Ukrajine; pozdravlja podporni sveženj za Ukrajino v višini 11 milijard EUR, ki bo izplačan v naslednjih letih, ter odločitev Komisije, da bo Ukrajini zagotovila dodatne 1,8 milijarde EUR srednjeročnih kreditov;

16. glede na to ponovno poudarja, da ta pridružitveni sporazum ni končni cilj odnosov med EU in Ukrajino; poudarja še, da ima Ukrajina v skladu s členom 49 PEU tako kot vse druge evropske države evropsko perspektivo in sme zaprositi za članstvo v Evropski uniji, če bo ravnala v skladu z merili za pristop in načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo; poziva države članice, naj ratificirajo pridružitveni sporazum pred vrhom v Rigi;

17. poudarja, da je zanesljiva oskrba z energijo v Ukrajini pomembna in da so potrebne reforme v energetskem sektorju te države, skladno z obveznostmi, ki izhajajo iz njenega članstva v energetski skupnosti; pozdravlja sporazum med EU, Rusijo in Ukrajino o zimskem svežnju za zagotovitev dobave plina iz Rusije do marca 2015 in solidarnost, ki jo je izkazala EU, pa tudi večje količine plina, ki prihajajo v Ukrajino s povratnimi tokovi iz držav članic EU;

18. poudarja, da je treba močno okrepiti zanesljivo oskrbo z energijo v EU, njeno neodvisnost in odpornost na zunanje pritiske, pa tudi zmanjšati njeno energetsko odvisnost od Rusije, obenem pa vzpostaviti konkretne alternative za pomoč državam članicam, ki so še vedno odvisne od Rusije kot edine dobaviteljice; poziva EU, naj izvaja pristno skupno zunanjo energetsko politiko ter si prizadeva za vzpostavitev evropske energetske unije; zahteva dosledno izvrševanje notranjega skupnega energetskega trga ter tretjega energetskega svežnja in nediskriminatorno nadaljevanje odprtega sodnega postopka proti Gazpromu;

19. poudarja, da je treba dati prednost plinovodom, ki bodo pripomogli k diverzifikaciji oskrbe z energijo, zato se strinja z zaustavitvijo projekta Južni tok; poziva evropsko energetsko skupnost, naj neodvisno od ruske geopolitike na področju plina razvije načrt sodelovanja z Ukrajino ter z Južnim Kavkazom, srednjo Azijo, Bližnjim vzhodom in državami Sredozemlja za razvoj infrastrukture in medsebojne povezljivosti med EU in njenimi evropskimi sosedi; priznava, da je stabilna oskrba Ukrajine s plinom bistvenega pomena tudi za zagotavljanje zanesljive energetske oskrbe držav članic;

20. poudarja, da mora EU skupaj z ukrajinskimi oblastmi več pozornosti posvetiti humanitarni krizi v Ukrajini in na Krimu ter se odzvati na katastrofalne humanitarne razmere, zlasti na položaj notranje razseljenih oseb; poziva Komisijo in komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, naj pripravita trdno, neposredno in že dolgo potrebno humanitarno pomoč v obliki „modrega konvoja“, ki bo jasno označen kot pomoč iz EU, in brez posredniških organizacij; poziva Komisijo, naj v naslednjih dveh mesecih Evropskemu parlamentu predloži ustrezen akcijski načrt; poudarja, da morajo EU in države članice zagotoviti Ukrajini dodatno finančno pomoč, da bo lahko obvladala hudo humanitarno krizo; ponavlja opozorilo Svetovne zdravstvene organizacije, da se vzhod Ukrajine sooča z izrednimi zdravstvenimi razmerami, saj bolnišnice niso v celoti operativne ter primanjkuje zdravil in cepiva, ter poziva k povečani, učinkovitejši humanitarni pomoči za notranje razseljene osebe, zlasti za otroke in starejše, ter k popolnemu in neoviranemu dostopu Mednarodnega odbora Rdečega križa na območja konflikta; pozdravlja sprejetje dolgo pričakovanega zakona o notranje razseljenih osebah ter odločitev, da se prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite v Ukrajino napoti strokovnjake EU, da bodo ukrajinskim oblastem svetovali pri vprašanjih notranje razseljenih oseb;

21. poziva k nadaljnji humanitarni pomoči prebivalcem, ki jih je prizadel konflikt; opozarja, da je treba humanitarno pomoč v vzhodni Ukrajini dostavljati ob popolnem upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava in načel humanosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter v tesnem sodelovanju z ukrajinsko vlado, OZN in Mednarodnim odborom Rdečega križa; poziva Rusijo, naj dovoli mednarodni pregled humanitarnih konvojev v Doneški bazen, da bi odpravili dvome o njihovem tovoru;

22. poudarja, da ima OVSE osrednjo vlogo pri reševanju ukrajinske krize, saj ima izkušnje z reševanjem oboroženih konfliktov in kriz, tako Ruska federacija kot Ukrajina pa sta članici te organizacije; obžaluje, da ima posebna opazovalna misija OVSE še vedno premalo osebja in zato slabše deluje; poziva države članice, visoko predstavnico/podpredsednico in Komisijo, naj si še bolj prizadevajo, da bi posebno misijo OVSE za spremljanje v Ukrajini okrepili z osebjem in opremo; meni, da bi morala EU, če bi jo ukrajinske oblasti zaprosile, v Ukrajino napotiti opazovalno misijo, da bi prispevala k učinkovitemu nadzoru in spremljanju ukrajinsko-ruske meje;

23. poziva visoko predstavnico/podpredsednico in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, naj storita vse, da bi se našla politična rešitev za krizo v Ukrajini, ki jo bodo spoštovale vse udeležene strani; poudarja, da se je treba pri tem izogniti scenariju „zamrznjenega“ konflikta na vzhodu Ukrajine in na Krimu; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj zasnuje pristop, ki bo združeval načelno in trdno stališče glede suverenosti Ukrajine, njene ozemeljske celovitosti in načel mednarodnega prava s pogajanji za rešitev krize v vzhodni Ukrajini in na Krimu; znova poudarja, da sta enotnost in povezanost držav članic EU temeljni pogoj za uspeh kakršnekoli strategije EU glede Rusije; v zvezi s tem poziva vlade držav članic, naj ne izvajajo enostranskih ukrepov in ne dajejo enostranskih izjav ter naj okrepijo svoja prizadevanja pri iskanju skupnega evropskega stališča do Rusije;

24. poziva k nadaljevanju pristnega in vključujočega nacionalnega dialoga, ki bi lahko tudi privedel do rešitve glede plačila socialnih prejemkov in pokojnin ter ukrajinski vladi omogočil, da bi prebivalcem na območju konflikta zagotovila humanitarno pomoč; meni, da je odločilnega pomena, da se neodvisno in učinkovito preiščejo vsi večji nasilni dogodki, tudi tistih z Majdana, iz Odese, Mariupola, Slovjanska, Ilovajska in Rimarske ulice; meni, da imajo lahko organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri lajšanju osebnih stikov med ljudmi, spodbujanju vzajemnega razumevanja v Ukrajini ter pri spodbujanju demokratičnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic; poziva EU, naj okrepi svojo podporo civilni družbi;

25. pozdravlja odločitev francoske vlade, da ustavi dostavo nosilk helikopterjev mistral, in države članice poziva, naj podobno ravnajo pri izvoznih proizvodih, ki niso zajeti v sklepih EU o sankcijah, zlasti pri orožju in materialih z dvojno rabo;

26. poziva Evropsko komisijo in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, naj pripravita in Evropskemu parlamentu predstavita komunikacijsko strategijo, s katero se bosta zoperstavila ruski propagandni kampanji, uperjeni proti EU, njenim vzhodnim sosedam in Rusiji sami, ter naj razvijeta instrumente, ki bodo EU in njenim državam članicam omogočili, da se na evropski in nacionalni ravni odzovejo na propagandno kampanjo;

27. ponovno izraža podporo mednarodni preiskavi o okoliščinah tragične sestrelitve letala MH17 družbe Malaysian Airlines ter ponavlja svoj poziv, naj se odgovorne privede pred sodišče; obžaluje vse ovire v tem procesu in poziva vse strani, naj si iskreno prizadevajo za sodelovanje, zagotovijo varen in neoviran dostop do kraja strmoglavljenja letala MH17 ter omogočijo dostop do vseh drugih pomembnih virov, ki lahko prispevajo k preiskavi; želi biti obveščen o poteku preiskave;

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, predsedniku Ukrajine, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in Ruske federacije, parlamentarni skupščini Euronest ter parlamentarnima skupščinama Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.