Postopek : 2015/2710(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0465/2015

Predložena besedila :

RC-B8-0465/2015

Razprave :

PV 21/05/2015 - 5.1
CRE 21/05/2015 - 5.1

Glasovanja :

PV 21/05/2015 - 7.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0210

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 142kWORD 79k
20.5.2015
PE555.246v01-00}
PE555.247v01-00}
PE555.248v01-00}
PE555.249v01-00}
PE555.252v01-00}
PE555.255v01-00}
PE555.259v01-00} RC1
 
B8-0465/2015}
B8-0466/2015}
B8-0467/2015}
B8-0468/2015}
B8-0471/2015}
B8-0474/2015}
B8-0478/2015} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ECR (B8‑0465/2015)

EFDD (B8‑0466/2015)

Verts/ALE (B8‑0467/2015)

ALDE (B8‑0468/2015)

GUE/NGL (B8‑0471/2015)

PPE (B8‑0474/2015)

S&D (B8‑0478/2015)


o Zimbabveju, primer zagovornika človekovih pravic Itaija Dzamare (2015/2710(RSP))


Cristian Dan Preda, Michael Gahler, Elmar Brok, David McAllister, Claude Rolin, Bogdan Brunon Wenta, Jiří Pospíšil, Marijana Petir, Davor Ivo Stier, Therese Comodini Cachia, Andrej Plenković, Csaba Sógor, Franck Proust, Giovanni La Via, Tomáš Zdechovský, Eduard Kukan, József Nagy, Ivan Štefanec, Tunne Kelam, Monica Macovei, Pavel Svoboda, Jeroen Lenaers, Dubravka Šuica, Michaela Šojdrová, Jaromír Štětina, Brian Hayes, Roberta Metsola, Ramona Nicole Mănescu, Tadeusz Zwiefka, Kinga Gál, Joachim Zeller, László Tőkés, Seán Kelly, Stanislav Polčák, Ivana Maletić, Andrzej Grzyb, Barbara Kudrycka, Elisabetta Gardini v imenu skupine PPE
Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Richard Howitt, Norbert Neuser, Elena Valenciano, Ana Gomes, Pier Antonio Panzeri, Liisa Jaakonsaari, Kati Piri, David Martin, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Miriam Dalli, Krystyna Łybacka, Viorica Dăncilă, Victor Negrescu, Tibor Szanyi, Theresa Griffin, Michela Giuffrida, Siôn Simon, Doru-Claudian Frunzulică, Hugues Bayet, Miroslav Poche, Zigmantas Balčytis, Vilija Blinkevičiūtė, Nicola Danti, Sergio Gutiérrez Prieto, Nicola Caputo, Neena Gill, Marlene Mizzi, Biljana Borzan, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Enrico Gasbarra, Marc Tarabella, Alessia Maria Mosca, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Arne Lietz, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, José Blanco López, Isabella De Monte, Tonino Picula, Goffredo Maria Bettini, Eric Andrieu, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Eider Gardiazabal Rubial, Jonás Fernández, Damiano Zoffoli, Kashetu Kyenge, Javi López, Afzal Khan, Jeppe Kofod, Julie Ward, Carlos Zorrinho, Louis-Joseph Manscour, Soraya Post, Andi Cristea v imenu skupine S&D
Geoffrey Van Orden, Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Hans-Olaf Henkel, Ryszard Czarnecki, Anna Elżbieta Fotyga v imenu skupine ECR
Catherine Bearder, Philippe De Backer, Louis Michel, Ramon Tremosa i Balcells, Pavel Telička, Martina Dlabajová, Hilde Vautmans, Juan Carlos Girauta Vidal, Marietje Schaake, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Fernando Maura Barandiarán, Gérard Deprez, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Ivan Jakovčić, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivo Vajgl, Petr Ježek, José Inácio Faria, Fredrick Federley, Antanas Guoga, Beatriz Becerra Basterrechea, Alexander Graf Lambsdorff, Javier Nart, Frédérique Ries, Jozo Radoš, Izaskun Bilbao Barandica, Yana Toom, Nathalie Griesbeck, Marielle de Sarnez, Dita Charanzová, Urmas Paet, Johannes Cornelis van Baalen, Hannu Takkula v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL
Judith Sargentini, Maria Heubuch, Heidi Hautala, Barbara Lochbihler, Ernest Urtasun, Bodil Ceballos, Igor Šoltes, Michèle Rivasi v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Dario Tamburrano, Ignazio Corrao v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o Zimbabveju, primer zagovornika človekovih pravic Itaija Dzamare (2015/2710(RSP))  

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zimbabveju, zlasti z dne 7. februarja 2013(1),

–       ob upoštevanju izjav na kraju samem, ki ju je EU dala 11. marca 2015 in 9. aprila 2015 o ugrabitvi Itaija Dzamare;

–       ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU z dne 19. februarja 2014 o pregledu odnosov med EU in Zimbabvejem,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta št. 2014/98/CFSP z dne 17. februarja 2014(2) in št. 2015/277/CFSP z dne 19. februarja 2015(3) o spremembi Sklepa 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju,

–       ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika urada visokega komisarja za človekove pravice z dne 18. januarja 2013 o nedavnih napadih na zagovornike človekovih pravic, ki so se zgodili pred volitvami,

–       ob upoštevanju splošnega političnega dogovora, ki so ga leta 2008 podpisale tri najpomembnejše politične stranke, in sicer ZANU PF, MDC-T in MDC,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije z dne 23. junija 2012 o Zimbabveju in Izvedbenega sklepa št. 2012/124/CFSP z dne 27. februarja 2012(4) o omejevalnih ukrepih zoper Zimbabve,

–       ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov z dne 27. junija 1981, ki jo je Zimbabve ratificiral,

–       ob upoštevanju zimbabvejske ustave,

–       ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–       ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.     ker naj bi pet neznanih oboroženih moških v predmestju Harareja domnevno ugrabilo Itaija Dzamaro, pomembnega borca za človekove pravice, vodjo gibanja „Occupy Africa Unity Square movement“ in nasprotnika predsednika Mugabeja; ker še vedno ni znano, kje je, in ker vlada velika zaskrbljenost glede njegove varnosti in varstva njegovih pravic;

B.     ker je Itai Dzamara v mesecih pred ugrabitvijo vodil številne mirne proteste proti vse slabšim političnim in gospodarskim razmeram v Zimbabveju; ker je dva dni pred ugrabitvijo nagovoril udeležence političnega shoda, ki ga je organiziralo opozicijsko gibanje za demokratične spremembe Tsvangirai (MDC-T), in pozval k množičnim protestom proti vse hujšemu zatiranju in vse slabšim gospodarskim razmeram v državi, s peticijo pozval predsednika Mugabeja, naj odstopi, ter pozval k reformam volilnega sistema;

C.     ker se vlada še ni odzvala na njegovo izginotje, zaradi česar javnost sumi, da bi utegnila biti zanj odgovorna država; ker vladajoča stranka ZANU-PF zanika, da je prišlo do prisilnega izginotja, in trdi, da so ga zrežirale opozicijske stranke;

D.     ker je višje sodišče v odločbi z dne 13. marca 2015 zimbabvejskim organom naložila, naj sprožijo iskanje Itaija Dzamare in dokler ne ugotovijo, kje se nahaja, sodišču vsaka dva tedna poročajo o napredku; ker so organi, ki so za to pristojni, prezrli odločbo višjega sodišča, državni organi pa je še niso začeli izvajati;

E.     ker so Itaija Dzamaro večkrat napadli podporniki vladajoče stranke ZANU-PF in policisti v uniformi; ker ga je novembra 2014 približno 20 policistov v uniformi vklenilo in pretepalo, dokler ni izgubil zavesti, napadli pa so tudi njegovega odvetnika Kennedyja Masiya;

F.     ker je bilo 27. aprila 2015 v Harareju pridržanih 11 oseb, ki so se udeležili shoda v podporo pogrešanemu Itaiju Dzamari; ker so aktiviste aretirali in so bili šest ur v pridržanju;

G.     ker se je njegova žena Sheffra Dzamara po ugrabitvi pritožila na višje sodišče v Harareju, naj policijo in osrednjo obveščevalno organizacijo (CIO) prisili, da začnejo iskati njenega moža; ker sta med zaslišanjem policija in CIO zanikala, da bi kar koli vedela o tem, kje se Itai Dzamara nahaja; ker je Sheffra Dzamara v začetku aprila prijavila, da jo neznani moški ves čas nadzorujejo in da se boji za življenje;

H.     ker se razmere v Zimbabveju na področju človekovih pravic in demokracije slabšajo, nenehno pa se pojavljajo tudi poročila o nadlegovanju zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in pripadnikov civilne družbe ter kršenju njihovih človekovih pravic;

I.      ker policija pogosto zlorablja obstoječe zakone, kot sta zakon o javnem redu in varnosti ter zakon o dostopu do informacij in varstvu zasebnosti, da bi prepovedala zakonita javna srečanja in zborovanja;

J.      ker je svoboda zbiranja, združevanja in izražanja bistveni element demokracije;

K.     ker od februarja 2015 EU spet nudi pomoč Zimbabveju, in sicer v obliki nacionalnega okvirnega programa, vrednega 234 milijonov EUR, s katerim bi Zimbabveju pomagala, da postane bolj demokratična in uspešna država, Evropski svet pa se je odločil ohraniti nekatere sankcije zoper to državo; ker ukrepa zamrznitve sredstev in prepovedi potovanja veljata samo še za predsednika Roberta Mugabeja, njegovo ženo in eno oborožitveno podjetje; ker še vedno velja tudi embargo EU na orožje;

L.     ker je bila 16. marca 2013 na podlagi referenduma sprejeta nova ustava, katere cilj naj bi bil očistiti politiko, v resnici pa je napredek počasen, razmere na področju človekovih pravic pa so še vedno občutljive;

1.      ostro obsoja prisilno izginotje zagovornika človekovih pravic Itaija Dzamare in poziva k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi;

2.      poziva vlado Zimbabveja, naj stori vse potrebno, da Itaija Dzamaro najde in vse odgovorne privede pred sodišče; poziva vlado, naj v celoti spoštuje odločbo vrhovnega sodišča, s katero ji je bilo naloženo, naj poišče Itaija Dzamaro;

3.      poziva zimbabvejske oblasti, naj zagotovijo varnost in zaščito njegove žene in družine pa tudi njegovih sodelavcev in podpornikov;

4.      je globoko zaskrbljen, ker organizacije za človekove pravice poročajo o vse večjem političnem nasilju in nadlegovanju predstavnikov politične opozicije, pa tudi zaradi strogih omejitev in ustrahovanja zagovornikov človekovih pravic, ki jih policisti pogosto pretepejo in jim na podlagi lažnih obtožb odvzamejo prostost; obžaluje, da je bil – kar zadeva pravno državo – od zadnjih volitev in od sprejetja nove ustave leta 2013 dosežen le majhen napredek, zlasti v smeri izvedbe reforme na področju človekovih pravic;

5.      poziva zimbabvejske oblasti, naj raziščejo obtožbe o prekomerni uporabi sile in drugih kršitvah človekovih pravic s strani policistov in državnih uslužbencev ter jih pokličejo k odgovornosti;

6.      opozarja na splošno odgovornost zimbabvejske vlade, da vsem svojim državljanom zagotavlja varnost; poziva zimbabvejske oblasti, naj izvajajo določbe Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov ter drugih regionalnih instrumentov za človekove pravice, ki jih je Zimbabve ratificiral;

7.      želi spomniti, da se je Zimbabve v okviru splošnega političnega dogovora zavezal, da bodo njegova zakonodaja ter njegovi postopki in prakse skladni z mednarodnimi načeli in pravom o človekovih pravicah, vključno s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja;

8.      priznava ustanovitev odbora za človekove pravice v Zimbabveju, hkrati pa je zaskrbljen, da mu ni bila dana pomembnejša vloga, v okviru katere bi lahko deloval neodvisno in izpolnil cilje v zvezi z nujnimi vprašanji s področja človekovih pravic, s katerimi se ta država sooča;

9.      zato poziva mednarodno skupnost, še posebej pa Južnoafriško razvojno skupnost, k usklajenemu delovanju; meni, da ima ta regionalna organizacija pomembno vlogo poroka za spoštovanje splošnega političnega dogovora, tako da med drugim vztraja pri njegovem izvajanju, zlasti člena 13, da se zagotovi nepristransko delovanje policije in drugih varnostnih sil;

10.    poziva zimbabvejsko vlado in predsednika Mugabeja, naj spoštujeta svoje mednarodne obveznosti in določbe mednarodnih pogodb, ki jih je Zimbabve podpisal in ki zagotavljajo spoštovanje pravne države in uresničitev državljanskih in političnih pravic;

11.    poziva EU, naj okrepi politični dialog o človekovih pravicah na podlagi člena 8 Sporazuma iz Cotonouja, zlasti pa naj spodbuja vlado, da razveljavi ali ustrezno spremeni zakon o javnem redu in varnosti ter zakon o dostopu do informacij in varstvu zasebnosti, da se ne bosta več zlorabljala;

12.    obžaluje, da v začasnem sporazumu o gospodarskem partnerstvu, ki je bil sklenjen s štirimi državami vzhodne in južne Afrike, tudi Zimbabvejem, ni stroge in izvršljive klavzule o človekovih pravicah;

13.    je seznanjen z odpravo sankcij, ki jih je uvedla EU, in podpira ciljne ukrepe proti predsedniku in njegovi ženi, ki ostajajo v veljavi in so bili sprejeti kot odziv na politične razmere in razmere na področju človekovih pravic v Zimbabveju, pa tudi embargo na orožje;

14.    meni, da so spodbujanje demokracije ter varstvo človekovih pravic in pravne države bistvenega pomena, če naj Zimbabve postane svobodna in uspešna država;

15.    poziva delegacijo EU v Harareju, naj Zimbabveju še naprej nudi pomoč za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic; vztraja, da mora EU zagotoviti, da bo Zimbabve z njenimi sredstvi za razvoj učinkovito izpolnil potrebam prebivalstva, zlasti prek organizacij civilne družbe, in da bodo politične in gospodarske reforme, ki jih s temi sredstvi financira, izvedene;

16.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, ESZD, vladi in parlamentu Zimbabveja, vladam Južnoafriške razvojne skupnosti, komisiji Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in generalnemu sekretarju Commonwealtha.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2013)0059.

(2)

UL L 50, 20.2.2014, str. 20.

(3)

UL L 47, 20.2.2015, str. 20.

(4)

UL L 54, 28.2.2012, str. 20.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov