Predlog skupne resolucije - RC-B8-0845/2015Predlog skupne resolucije
RC-B8-0845/2015

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Rusiji, zlasti primerih Estona Kohvera, Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka

9.9.2015 - (2015/2838(RSP))

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B8‑0845/2015)
ECR (B8‑0847/2015)
PPE (B8‑0850/2015)
ALDE (B8‑0852/2015)
S&D (B8‑0855/2015)

Cristian Dan Preda, Tunne Kelam, Elmar Brok, Eduard Kukan, Patricija Šulin, Lorenzo Cesa, Brian Hayes, Claude Rolin, Giovanni La Via, Marijana Petir, Jiří Pospíšil, Jarosław Wałęsa, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Bogdan Brunon Wenta, Davor Ivo Stier, Ramón Luis Valcárcel Siso, Andrej Plenković, Therese Comodini Cachia, Csaba Sógor, Tomáš Zdechovský, Artis Pabriks, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Barbara Kudrycka, László Tőkés, Monica Macovei, Ivan Štefanec, Jaromír Štětina, David McAllister, Pavel Svoboda, Michaela Šojdrová, Tadeusz Zwiefka, Luděk Niedermayer, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, József Nagy, Stanislav Polčák, Dubravka Šuica, Gabrielius Landsbergis, Adam Szejnfeld, Inese Vaidere, Anna Maria Corazza Bildt, Roberta Metsola v imenu skupine PPE
Pier Antonio Panzeri, Josef Weidenholzer, Knut Fleckenstein, Victor Boştinaru, Richard Howitt, Ioan Mircea Paşcu, Elena Valenciano, Nicola Caputo, Neena Gill, Eric Andrieu, Maria Arena, Roberto Gualtieri, Victor Negrescu, Zigmantas Balčytis, Kati Piri, Hugues Bayet, Afzal Khan, Eider Gardiazabal Rubial, Jeppe Kofod, Brando Benifei, Vincent Peillon, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Javi López, David Martin, Daciana Octavia Sârbu, Flavio Zanonato, Andi Cristea, Cătălin Sorin Ivan, Julie Ward, José Blanco López, Tibor Szanyi, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Enrico Gasbarra, Alessia Maria Mosca, Andrea Cozzolino, Viorica Dăncilă, Damiano Zoffoli, Doru-Claudian Frunzulică, Maria Grapini, Kashetu Kyenge, Krystyna Łybacka, Sorin Moisă, Tonino Picula, Miroslav Poche, Claudia Tapardel, Marju Lauristin, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Emilian Pavel, Liliana Rodrigues, Jutta Steinruck v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Geoffrey Van Orden, Ruža Tomašić, Jana Žitňanská, Roberts Zīle, Ashley Fox, Ryszard Antoni Legutko, Anna Elżbieta Fotyga, Zdzisław Krasnodębski, Ryszard Czarnecki, Tomas Piotr Poręba, Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg, Karol Karski, Janusz Wojciechowski, Jadwiga Wiśniewska, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Kaja Kallas, Pavel Telička, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Urmas Paet, Marielle de Sarnez, Ramon Tremosa i Balcells, Izaskun Bilbao Barandica, Juan Carlos Girauta Vidal, Valentinas Mazuronis, Petras Auštrevičius, Martina Dlabajová, Beatriz Becerra Basterrechea, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Dita Charanzová, Gérard Deprez, Fredrick Federley, Nathalie Griesbeck, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Ivo Vajgl v imenu skupine ALDE
Rebecca Harms, Indrek Tarand, Heidi Hautala, Tamás Meszerics, Barbara Lochbihler, Igor Šoltes, Ulrike Lunacek, Davor Škrlec v imenu skupine Verts/ALE


Postopek : 2015/2838(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-0845/2015
Predložena besedila :
RC-B8-0845/2015
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o Rusiji, zlasti primerih Estona Kohvera, Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka

(2015/2838(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju ruske ustave, zlasti člena 118, v katerem je navedeno, da so za sojenje v Ruski federaciji pristojna samo sodišča, in člena 120, v katerem je predvideno, da so sodniki neodvisni in podrejeni samo ruski ustavi in zveznemu zakonu,

 

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji[1] ter prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji, predvsem resolucij z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti primeru Alekseja Navalnega[2], z dne 30. aprila 2015 o primeru Nadje Savčenko[3] in z dne 10. junija 2015 o stanju odnosov med EU in Rusijo[4],

 

–       ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o sodbi zoper estonskega policista Estona Kohvera,

 

–       ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 25. avgusta 2015 o obsodbi ukrajinskih državljanov Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka pred ruskim sodiščem,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji, zlasti priporočila Svetu z dne 23. oktobra 2012 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[5], ter resolucij z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji, z dne 13. marca 2014 o Rusiji in izrekanju kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu[6], z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji[7] ter priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[8],

–       ob upoštevanju sedmega rednega poročila o Ruski federaciji[9], ki ga je Odbor za človekove pravice OZN obravnaval na 3136. in 3137. seji[10] 16. in 17. marca 2015,

−      ob upoštevanju posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah, ki je potekalo 28. novembra 2013,

–       ob upoštevanju člena 135(5) in člena 123(4) Poslovnika,

A.     ker se je Ruska federacija kot polnopravna članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacije združenih narodov zavezala načelom demokracije in pravne države ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; ker so se zaradi številnih resnih kršitev načel pravne države in sprejetja restriktivnih zakonov v minulih mesecih začeli porajati resni pomisleki o tem, ali Rusija spoštuje mednarodne in nacionalne obveznosti; ker je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi Rusiji pomagala pri posodobitvi ustavnega in pravnega reda v skladu s standardi Sveta Evrope;

 

B.     ker je septembra lani ruska varnostna služba na estonskem ozemlju ugrabila estonskega policista Estona Kohvera in ga nato nezakonito zadrževala v priporu v Rusiji, kar je nedvomna in huda kršitev mednarodnega prava;

C.     ker sta bila ukrajinski režiser Oleg Sencov in zagovornik državljanskih pravic Aleksander Kolčenko, ki sta nasprotovala nezakoniti ruski priključitvi Krimskega polotoka, maja 2014 aretirana in obtožena domnevnih nezakonitih dejavnosti na Krimu; ker sta bila obravnavana kot ruska državljana, čeprav imata ukrajinsko državljanstvo;

D.     ker je bilo tako v primeru Olega Sencova kot v primeru Aleksandra Kolčenka slišati obtožbe o mučenju in hudih zlorabah, s katerimi so bile na nezakonit način pridobljene izjave, ki so nato dobile pravno veljavo;

E.     ker je sojenje Olegu Sencovu in Aleksandru Kolčenku potekalo pred vojaškim sodiščem, čeprav so jima sodili za zločine, za katere so v celoti pristojna civilna sodišča; ker so sojenje zaznamovale številne resne postopkovne napake;

F.     ker je posebna poročevalka Sveta OZN za človekove pravice o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov Gabriela Knaul po uradnem obisku v Ruski federaciji v svojem poročilu aprila 2014 izrazila precejšnjo zaskrbljenost zaradi domnevnih neposrednih in posrednih groženj, neustreznega vplivanja, vmešavanja in pritiska na sodstvo;

 

G.     ker postaja vse bolj očitno, da EU potrebuje odločno, skladno in celovito politiko do Rusije, ki jo bodo spoštovale vse države članice;

H.     ker je sveženj ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska predvideval izpustitev in izmenjavo vseh talcev in nezakonito pridržanih oseb, in sicer po načelu „vsi za vse”;

I.      ker je več sojenj in sodnih postopkov v zadnjih nekaj letih, denimo primeri Navalnega, Magnickega in Hodorkovskega, vrglo senco dvoma na neodvisnost in nepristranskost sodnih ustanov v Ruski federaciji;

J.      ker je EU prek partnerstva za posodobitev večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi podprla prizadevanja Rusije za demokratizacijo in spoštovanje ustavnega in pravnega reda v skladu s standardi Sveta Evrope;

1.      ostro obsoja sodbo regionalnega sodišča v Pskovu, pa tudi celotno sojenje estonskemu policistu Estonu Kohveru, ki so ga lani najprej ugrabili na estonskem ozemlju, ki je del Evropske unije, nato pa obsodili na petnajstletno zaporno kazen; meni, da gre pri tem primeru za kršitev mednarodnega prava in temeljnih pravosodnih standardov;

2.      poziva Rusko federacijo, naj ravna v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi ter nemudoma izpusti Estona Kohvera in mu zagotovi varno vrnitev v Estonijo;

3.      je trdno prepričan, da Estonu Kohveru že od vsega začetka ni bila zagotovljena pravica do pravičnega sojenja, saj je to potekalo za zaprtimi vrati, na njem ni smel biti navzoč niti estonski konzul, obtožencu ni bila zagotovljena ustrezna pravna pomoč, še več, prepovedani so bili obiski žene in drugih članov družine, prav tako pa je moral brez utemeljitve opraviti psihiatrični pregled, katerega podrobnosti ostajajo neznane

4.      ostro obsoja nezakonito obsodbo in zaporno kazen za Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka; poziva Rusko federacijo, naj ju nemudoma izpusti in poskrbi, da se bosta varno vrnila v Ukrajino; zahteva, naj ruski organi nemudoma izvedejo neodvisno in učinkovito preiskavo obtožb v zvezi z mučenjem, ki so jih podali obtoženec in priče v postopku, a jih je tožilec med sojenjem ovrgel; prav tako poziva, naj bo preiskava odprta za mednarodne opazovalce;

5.      poziva k izpustitvi vseh nezakonito pridržanih ukrajinskih državljanov, tudi Nadje Savčenko, saj je to v skladu z dogovorjenim svežnjem ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska in zavezo o izpustitvi vseh talcev in pridržanih oseb zaradi konflikta v Ukrajini;

6.      obžaluje dejstvo, da se v Ruski federaciji pravo in pravosodje izrabljata kot politična instrumenta za kršitev mednarodnega prava in standardov, zato je bilo mogoče ukrajinskega režiserja Olega Sencova obsoditi na dvajsetletno, Aleksandra Kolčenka pa na desetletno zaporno kazen, ker sta izrazila svoje mnenje in v primeru nezakonite priključitve Krima, ki jo je izvedla Ruska federacija, dejavno zavzela Ukrajini naklonjeno stališče; poudarja, da jima v nobenem primeru ne bi smeli soditi pred vojaškim sodiščem in da bi bilo treba izvzeti vse izjave prič, pridobljene z mučenjem in drugimi nezakonitimi metodami;

7.      ostro obsoja resno kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in Estonije, do katere je prišlo pri nezakoniti ugrabitvi državljanov obeh držav, da bi jim bilo mogoče soditi pred ruskim sodiščem;

8.      meni, da ruska sodišča niso pristojna soditi za dejanja, ki so se zgodila zunaj mednarodno priznanega ozemlja Rusije, in poudarja, da sodni postopki v vseh treh primerih ne smejo veljati za legitimne; poziva Svet in Komisijo, naj pri stikih z ruskimi organi obravnavata te primere in o njih poročata Parlamentu; poziva države članice, naj na dvostranskih srečanjih ravnajo enako;

9.      poudarja, da so ruski organi in sodni uslužbenci v celoti odgovorni za dobro počutje pridržanih oseb in da je treba povsem spoštovati njihovo pravico do obiskov družinskih članov, stikov z diplomatskimi predstavniki, ustrezne zdravstvene oskrbe, pravnih in konzularnih nasvetov ter nemotenega dostopa njih in pravnih zastopnikov do vseh dokumentov in dokazov, ki se nanašajo na obtožbe, s katerimi se soočajo;

10.    spominja Rusijo, kako pomembno je v celoti spoštovati vse mednarodne pravne obveznosti, in jo opominja, da morajo biti sodne odločitve sprejete učinkovito in neodvisno, biti povsem v skladu z zakonom in temeljiti na legitimnih dokazih, pri njih pa ne sme prihajati do političnega vmešavanja; meni, da bi morala Ruska federacija kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi spoštovati zaveze, ki jih je podpisala;

11.    poziva k okrepitvi stalnega spremljanja kršitev človekovih pravic v Rusiji in na ozemlju, trenutno priključenem tej državi; izraža globoko zaskrbljenost zaradi čedalje slabših razmer na področju človekovih pravic in poziva ruske oblasti, naj v Rusiji in na Krimu – po njegovi nezakoniti priključitvi – spoštujejo te pravice, vključno s pravico do svobode izražanja, združevanja in zbiranja ter načeli pravne države; ugotavlja, da Rusija še naprej krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

12.    poziva predsednika Evropskega sveta in podpredsednico/visoko predstavnico, naj pripravita celovito politično strategijo, s katero bi EU ponovno prevzela pobudo in začela voditi jasnejšo politiko do Rusije;

13.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.