SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino
20.1.2016 - (2015/3032(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B8-0068/2016)
PPE (B8-0069/2016)
ALDE (B8-0077/2016)
ECR (B8-0078/2016)
S&D (B8-0079/2016)
Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Jacek Saryusz-Wolski, Andrej Plenković, Sandra Kalniete, Jerzy Buzek, David McAllister, Michael Gahler, Daniel Caspary, Iuliu Winkler, Andrzej Grzyb, Tunne Kelam, Jaromír Štětina, Alojz Peterle, Davor Ivo Stier, László Tőkés, Jarosław Wałęsa, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Fernando Ruas, Siegfried Mureşan, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Dariusz Rosati, Andrea Bocskor, Anna Maria Corazza Bildt, Roberta Metsola v imenu skupine PPE
Knut Fleckenstein, Victor Boştinaru, Richard Howitt, David Martin, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Nicola Caputo, Andi Cristea, Nicola Danti, Isabella De Monte, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Neena Gill, Sylvie Guillaume, Liisa Jaakonsaari, Afzal Khan, Miapetra Kumpula-Natri, Javi López, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Norbert Neuser, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Emilian Pavel, Vincent Peillon, Pina Picierno, Tonino Picula, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Siôn Simon, Monika Smolková, Tibor Szanyi, Claudia Tapardel, Marc Tarabella, István Ujhelyi, Julie Ward, Boris Zala, Kati Piri v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Anna Elżbieta Fotyga, Mark Demesmaeker, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Kosma Złotowski, Kazimierz Michał Ujazdowski, Zdzisław Krasnodębski, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Edward Czesak v imenu skupine ECR
Petras Auštrevičius, Javier Nart, Marietje Schaake, Johannes Cornelis van Baalen, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Martina Dlabajová, José Inácio Faria, Fredrick Federley, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Kaja Kallas, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Norica Nicolai, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl v imenu skupine ALDE
Heidi Hautala, Rebecca Harms, Peter Eriksson, Ulrike Lunacek, Igor Šoltes v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino
Evropski parlament,
– ob upoštevanju pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino na drugi strani,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji, Moldaviji in Ukrajini ter svoje nedavne resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike[1],
– ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva 21. in 22. maja 2015 v Rigi,
– ob upoštevanju poročil o napredku Gruzije in Ukrajine pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima z dne 18. decembra 2015,
– ob upoštevanju priporočil Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede vključevanja civilne družbe v oblikovanje politik in reformni proces,
– ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,
A. ker so Gruzija, Moldavija in Ukrajina ratificirale pridružitvene sporazume, ki zaobjemajo poglobljena in celovita območja proste trgovine, in se tako odločile za tesnejše politično in gospodarsko povezovanje z Evropsko unijo ter izvedbo ambicioznih reform na številnih področjih, vključno z demokracijo, dobrim upravljanjem, pravno državo in človekovimi pravicami;
B. ker EU priznava evropske težnje teh treh držav in poudarja dodano vrednost pridružitvenih sporazumov v njihovih procesih reform;
C. ker dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice ostajajo v ospredju evropske sosedske politike in so tem vrednotam trdno zavezane zlasti te tri države, ki so podpisale pridružitvene sporazume z EU;
D. ker je Rusija še vedno neposredno ali posredno vpletena v konflikte in notranje delitve, ki vplivajo na vse tri države pridružitve – gre za zasedena ozemlja v Abhaziji in Južni Osetiji/Chinvalski regiji v primeru Gruzije, vprašanje Pridnestrja v Moldaviji ter rusko priključitev Krima in vpletenost v konflikt v vzhodnih delih Ukrajine;
E. ker je bilo potovanje brez vizumov med EU in Moldavijo uvedeno aprila 2014 in ker iz najnovejših poročil Komisije iz decembra 2015 izhaja, da Gruzija in Ukrajina že izpolnjujeta pogoje, določene v akcijskih načrtih o liberalizaciji vizumskega režima;
F. ker je sodelovanje EU z državami vzhodnega partnerstva naletelo na močan odpor in agresivne odzive iz Ruske federacije, na primer povračilne ukrepe proti državam pridružitve; ker so Evropska unija in njene države članice sprejele niz sankcij in omejevalnih ukrepov proti Ruski federaciji in ruskim uradnikom;
1. poudarja pomembnost pridružitvenih sporazumov s sestavinami poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; pozdravlja dosedanji napredek in vztraja, da mora biti izvajanje teh pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine ter z njimi povezanih pridružitvenih načrtov prednostna naloga za EU in vse tri države partnerice; poudarja, da je Svet Evropske unije soglasno podpisal pridružitvene sporazume;
2. pozdravlja prizadevanja Gruzije, Moldavije in Ukrajine, da na podlagi zavez iz pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine približajo nacionalno zakonodajo standardom EU; poudarja, da je uspeh teh dejanj odvisen od številnih dejavnikov, tudi stabilnega političnega okolja, strateškega razmišljanja, konkretnih načrtov za reforme ter finančne in tehnične mednarodne podpore;
3. v zvezi s tem podpira predano in večplastno finančno in tehnično podporo EU in drugih finančnih institucij Ukrajini in Gruziji, vendar poudarja, da je finančna podpora EU vsem njenim partnericam pogojena s konkretnimi reformnimi ukrepi; poudarja, da bi morala imeti Komisija odločilno vlogo pri omogočanju izvajanja pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine in spremljanju ter tehnični in finančni podpori ustreznim organom;
4. opozarja, da je treba razpoložljiva sredstva dobro porabiti in da zgolj ta sredstva niso dovolj za stabilizacijo gospodarstva, prav tako pa ne bo mogoče doseči trajnega uspeha brez nadaljnjih prizadevanj partneric za oblikovanje in izvajanje strukturnih reform, povečanje domačega povpraševanja in socialno kohezijo;
5. je prepričan, da je parlamentarni nadzor eden od temeljnih pogojev za demokratično podporo politik EU; zato poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu pravočasno omogoči reden in podroben nadzor izvajanja pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine; poziva, naj se omogoči nov zagon parlamentarni skupščini Euronest ter se okrepijo njene dejavnosti, da se bo lahko učinkovito soočala z novimi izzivi; poziva k izmenjavi najboljše prakse in sklenitvi memoranduma o soglasju, ki bo temeljil na modelu podobnega dokumenta, ki je bil podpisan z ukrajinskim parlamentom, in bo služil kot zgled za parlamentarno sodelovanje;
6. poudarja, da je treba v skladu z določbami pridružitvenih načrtov in ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela razviti socialni vidik tega partnerstva; poziva vse strani, naj spoštujejo svoje zaveze o temeljnih delovnih in okoljskih standardih;
7. poudarja svojo neomajno podporo ozemeljski celovitosti vseh treh držav; poziva Rusko federacijo, naj konča svojo okupacijo Krima in nemudoma prekine neposredno ali posredno vpletenost v še vedno trajajočem konfliktu v Ukrajini, pa tudi v zamrznjenih konfliktih v Gruziji in Moldaviji; pozdravlja sklep Sveta z dne 21. decembra 2015 o podaljšanju gospodarskih ukrepov proti Ruski federaciji, po tem ko Rusija ni izpolnila sporazumov iz Minska;
8. poudarja, da so se države pridružitve svobodno odločile za bolj poglobljeno sodelovanje z Evropsko unijo in da je treba njihovo odločitev popolnoma spoštovati, tretje strani pa nanje ne smejo pritiskati; v zvezi s tem obsoja dejanja Rusije, da bi spodkopala in onemogočila proevropsko smer treh držav pridružitve, in poziva k okrepitvi prizadevanj za spopadanje z dezinformiranjem in k izboljšanju strateškega obveščanja o politikah in dejavnostih EU v vzhodnem sosedstvu, skupaj z dejavnostmi projektne skupine EU East StratCom;
9. z navdušenjem pozdravlja najnovejša poročila Komisije z dne 18. decembra 2015 o napredku Gruzije in Ukrajine pri izvajanju akcijskih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima; pričakuje, da bodo Svet in države članice brez odlašanja obema državama odobrili režim potovanja brez vizumov; pozdravlja dobro izvajanje brezvizumskega režima v Moldaviji, vzpostavljenega aprila 2014, ki je dober zgled za vso regijo;
10. poudarja dejstvo, da je glavni cilj poglobljenih in celovitih območij proste trgovine na mikroravni ta, da se z zagotovitvijo stabilnosti, ustvarjanjem priložnosti za mala in srednja podjetja ter ustvarjanjem delovnih mest konkretno in trajno izboljšajo življenjski pogoji navadnih državljanov; poudarja dejstvo, da bi lahko izvajanje poglobljenih in celovitih območij proste trgovine v kombinaciji s težkimi gospodarskimi razmerami vplivalo na ukrajinsko gospodarstvo in trg dela ter povzročilo družbene posledice, ki jih ne bi smeli zanemariti; poudarja, da je vzpostavitev dvostranskih poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo ključno orodje za sodobno, pregledno in predvidljivo trgovino, približevanje predpisov in postopno gospodarsko vključevanje držav partneric na notranji trg EU, kot tudi za tuje neposredne naložbe, ki bodo prispevale k ustvarjanju delovnih mest in dolgoročni rasti, končni cilj pa je vzpostavitev širšega gospodarskega območja, ki bo temeljilo na pravilih Svetovne trgovinske organizacije in spoštovanju suverenega odločanja;
11. poudarja, da je treba odločno uresničevati program reform, zlasti na področjih pravosodja, pravne države in boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj je to pomemben pogoj za družbeni in gospodarski razvoj teh treh držav pridružitve;
12. ponovno poudarja, da je treba v postopke odločanja in reform vključiti civilno družbo; poudarja, da bi lahko ustrezne platforme civilne družbe iz pridružitvenih sporazumov imele pomembno vlogo v tem procesu, zlasti v zvezi z ozaveščanjem javnosti in spremljanjem izvajanja sporazumov; opozarja, da je pomembno prebivalcem držav pridružitve razložiti koristi izvajanja pridružitvenih sporazumov/poglobljenih in celovitih območij proste trgovine, morebitne napačne predstave pa prikazati v pravi luči;
13. poudarja, da pridružitveni sporazumi/poglobljena in celovita območja proste trgovine vsebujejo določbe o sodelovanju na področju energetike, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe in razvoj konkurenčnih, preglednih in nediskriminatornih energetskih trgov v skladu s pravili in standardi EU, pa tudi za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost; podpira namero EU, da bi v okviru energetske skupnosti okrepila celovito povezovanje energetskega trga z Moldavijo, Ukrajino in Gruzijo;
14. pozdravlja povečanje izvoza iz Gruzije in Moldavije v EU v prvih dvanajstih mesecih izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, in to kljub negativnim ekonomskim trendom v tej regiji, pri čemer se je uvoz iz Gruzije v EU povečal za 15 %, splošni delež izvoza Moldavije pa za 62 %, enake pozitivne trende pa pričakuje tudi v Ukrajini; poziva Komisijo, naj vsako leto podrobno poroča o izvajanju poglobljenih in celovitih območij proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, zlasti o mehanizmu za preprečevanje izogibanja za Gruzijo ter mehanizmu za preprečevanje izogibanja in zaščitni klavzuli v primeru Moldavije;
15. poudarja, da lahko v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji za članstvo v EU zaprosijo vse evropske države, če ravnajo v skladu z načeli demokracije, spoštujejo temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljajo pravno državo;
16. pozdravlja sodelovanje oziroma pridružitev Gruzije, Moldavije in Ukrajine programom EU, kot so Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), Obzorje 2020, Erasmus+, Marie Sklodowska Curie in Ustvarjalna Evropa; meni, da je to sodelovanje obojestransko koristno, predvsem pa državam partnericam omogoča, da se seznanijo z delovnimi metodami in politiko EU;
17. pozdravlja novo osredotočanje na prenovljeno evropsko sosedsko politiko in namero EU, da pospeši sodelovanje s partnericami na področju preprečevanja konfliktov, boja proti terorizmu in radikalizaciji ter reforme varnostnega sektorja; meni, da mora biti to sodelovanje precejšnje in osredotočeno na skupno ogrožanje varnosti in oblikovanje skupnih prizadevanj za trajno rešitev konfliktov, vključno z okrepljenim sodelovanjem v misijah in usposabljanju v sklopu skupne varnostne in obrambne politike ter pri ukrepih za zagotovitev neširjenja orožja za množično uničevanje in boju proti nedovoljeni trgovini z osebnim in lahkim orožjem; ponovno izraža podporo misiji EU za pomoč na meji med Ukrajino in Moldavijo (EUBAM), svetovalni misiji Evropske unije za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine) in nadzorni misiji EU v Gruziji (EUMM) ter prizadevanjem za miroljubno rešitev konfliktov, ki zadevajo te tri države;
Gruzija
18. pozdravlja napredek, ki ga je Gruzija v zadnjih treh letih dosegla na vseh področjih iz štirih sklopov akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, in želi pohvaliti predanost, ki so jo v zvezi s tem pokazale gruzijske oblasti;
19. poudarja, da so svoboda medijev, svoboda izražanja in pluralnost informacij temeljne vrednote demokratične družbe; je zaskrbljen zaradi negativnega učinka primerov, kot je televizijska postaja Rustavi 2, na pluralnost medijev; zato poziva gruzijske oblasti, naj zagotovijo pluralnost medijev, uredniško neodvisnost in pregledno lastništvo medijev, zlasti glede na bližnje parlamentarne volitve v letu 2016; podpira zamisel gruzijskih oblasti o napotitvi misije strokovnih svetovalcev na visoki ravni, sestavljene iz upokojenih sodnikov Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi spremljala proces v zadevi Rustavi 2;
20. v zvezi s tem poudarja, da morajo biti sodni postopki pregledni, nepristranski in brez političnih motivov; poziva Gruzijo, naj nadaljuje in v celoti izvede reformo sodstva, vključno s krepitvijo neodvisnosti sodstva in depolitizacijo tožilstva; ostaja zaskrbljen zaradi pomanjkanja odgovornosti urada državnega tožilca in zaradi nejasnih meril za imenovanje tožilcev in preiskovalcev; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za popolno neodvisnost, učinkovitost, nepristranskost in strokovnost pravosodja, urada državnega tožilca in ministrstva za notranje zadeve, pa tudi novoustanovljene varnostne službe, vključno s parlamentarnim nadzorom dejavnosti slednjih dveh; je zaskrbljen zaradi razširjene uporabe pripora v predkazenskem postopku, zlasti za politične osebnosti in aktiviste, saj bi ga bilo treba uporabljati le izjemoma ter samo v nujnih in nedvoumnih okoliščinah;
21. želi opomniti na izjavo Beneške komisije Sveta Evrope z dne 22. septembra 2015 o neprimernem pritisku na sodnike ustavnega sodišča v Gruziji ter gruzijsko vlado poziva, naj primerno ukrepa, vključno z ustreznimi ukrepi za zaščito članov sodišča in njihovih družin, naj v celoti razišče vse primere ustrahovanja ter naj storilce privede pred sodišče;
22. poudarja, da je za uravnotežen in zrel politični sistem nujna politična opozicija ter da je treba vsa nasilna dejanja proti pripadnikom političnih strank nemudoma in temeljito preiskati; poziva vse politične sile v Gruziji, naj izboljšajo politično vzdušje, tako da se vzdržijo soočanja in polarizacije ter omogočijo medstrankarski dialog in tako prispevajo k okrepitvi demokracije in pravne države;
23. poziva k celovitemu izvajanju priporočil, zapisanih v prelomnem poročilu „Gruzija v tranziciji“, ki ga je predložil posebni svetovalec EU Thomas Hammarberg o ustavni in pravni reformi ter človekovih pravicah;
24. pozdravlja inovativni sistem elektronskega javnega naročanja v Gruziji, ki je bistveno izboljšal preglednost, učinkovitost in odgovornost, kar so ključni dejavniki v boju proti korupciji;
Moldavija
25. je močno zaskrbljen zaradi dejanske sistemske politične nestabilnosti, ki pravzaprav traja vse od zadnjih parlamentarnih volitev 30. novembra 2014, in meni, da je sedanji politični zastoj v Moldaviji dosegel kritično točko, kar bi lahko destabiliziralo institucije te države ter ogrozilo gospodarstvo, vse to pa močno vpliva na pritok tujih neposrednih naložb;
26. poziva politične sile v Moldaviji, naj pospešijo potekajoča pogajanja in oblikujejo novo vladno koalicijo, ki bo lahko čim prej zagotovila napredek reformnega procesa v korist vsega moldavskega prebivalstva, kar je tudi v skladu z zahtevami Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada; je seznanjen z neuspešnimi poskusi oblikovanja nove vlade 4. in 13. januarja 2016; poziva moldavske stranke, naj priznajo, da bi imela neuspešna prizadevanja za oblikovanje nove vlade do roka 29. januarja 2016, ki ga je določilo ustavno sodišče, hude geopolitične posledice, in je seznanjen z nedavnim napredkom, pri čemer obstaja velika možnost, da bo privedel do oblikovanja nove vlade;
27. poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja v boju proti korupciji, za vzpostavitev neodvisnega in depolitiziranega sodstva, odpravo ujetja države ter stabilizacijo moldavskega gospodarstva; obžaluje, da je bila leta 2015 zaradi politične nestabilnosti moldavskih institucij in njihove nezmožnosti, da bi zagotovile rezultate, prekinjena proračunska podpora EU;
28. poziva Komisijo in države članice, naj prihodnji moldavski vladi ponudijo vse potrebno tehnično znanje in finančno podporo, pri čemer naj se zgledujejo po podporni skupini EU za Ukrajino, vključno z napotitvijo strokovnjakov in uradnikov iz Bruslja in prestolnic držav članic, ter jih vključiti v moldavsko upravo, da bi vsakodnevno zagotavljali podporo in spremljali izvajanje reform na terenu;
29. odločno poziva oblasti, naj v celoti in temeljito preiščejo korupcijski škandal in krajo 1 milijarde EUR iz bančnega sistema ter odgovorne prevedejo pred sodišče in zagotovijo vračilo ukradenega denarja; meni, da sedanja bančna kriza kaže, da so nujno potrebne sistemske izboljšave pravnega okvira, da bi okrepili nadzor in preglednost pri dejavnostih bančnega sektorja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pozorno spremlja potekajoče sodne preiskave in moldavskim oblastem po potrebi zagotovi strokovno znanje in pomoč, ki ju potrebuje za izvajanje in zaključek preiskave;
30. poziva k celoviti reformi medijskega sektorja ter k popolni preglednosti lastništva medijev; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja prave konkurence ter poziva k sprejetju strogega zakona o navzkrižju interesov;
Ukrajina
31. pozdravlja začetek veljavnosti poglobljenega in celovitega območja proste trgovine med EU in Ukrajino 1. januarja 2016; obsoja pa, da je Ruska federacija enostransko prekinila izvajanje svojega sporazuma o prosti trgovini z Ukrajino, uvedla stroge omejitve trgovine za uvoz ukrajinskega blaga v Rusijo in ovira prehod blaga v tretje države, s čimer krši sporazume Svetovne trgovinske organizacije in druge dvostranske trgovinske sporazume; poziva EU, naj podpre Ukrajino pri sedanjih in prihodnjih sporih z Rusijo, ki potekajo v Svetovni trgovinski organizaciji, in sicer tako, da prevzame status tretje strani;
32. poudarja, da je Komisija v zadnjem letu in pol delovala odprto kot še nikoli prej in si prizadevala za razjasnitev vseh pomislekov Rusije glede posledic izvajanja poglobljenega in celovitega območja proste trgovine ter za zagotovitev praktičnih rešitev; obžaluje, da Rusija ni bila zmožna zagotoviti konkretnih primerov, kako bi utegnila uveljavitev tega sporazuma vplivati na ruski trg in trgovino; poudarja, da bi lahko izvajanje pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine tudi Rusiji prineslo ugodnosti zaradi povečanja obsega trgovine in gospodarskih dejavnosti ter bolj stabilnega sosedstva; v zvezi s tem poziva, da se preučijo nadaljnje možnosti za dialog na visoki ravni;
33. poziva države članice, naj ohranijo polno število osebja in polno operativnost misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); je seznanjen s pozivi ukrajinske vlade k namestitvi razširjenih mednarodnih mirovnih sil vzdolž ukrajinsko-ruske meje ter v pokrajinah Lugansk in Doneck; se strinja, da bi bilo treba, ko bodo razmere dovoljevale in v okviru popolnega izvajanja sporazuma iz Minska ponuditi misijo v okviru skupne varnostne in obrambne politike pod vodstvom EU za napotitev k sprtim stranem, ki bi pomagala pri nalogah, kot so razminiranje, pomoč pri pripravah na lokalne volitve in zagotavljanje prostega dostopa za organizacije humanitarne pomoči;
34. je močno zaskrbljen zaradi izvedbe sporazuma iz Minska do prvotno določenega roka 31. decembra 2015; želi spomniti, da imajo pri tem ruske oblasti posebno odgovornost; znova poudarja, da je od srede oktobra 2015 vse več kršitev premirja, opazovalci posebne opazovalne misije OVSE se še vedno ne morejo prosto gibati, Ukrajina še ni prevzela nadzora vzdolž celotne meje z Rusijo, dogovor o tem, kako bodo potekale lokalne volitve v začasno zasedenih pokrajinah Lugansk in Doneck ni bil sprejet, nekateri zaporniki in nezakonito dolgotrajno pridržane osebe, kot sta Nadja Savčenko in Oleg Sencov, pa še niso bili izpuščeni;
35. pozdravlja objavo poročila nizozemske komisije za varnost o strmoglavljenju letala družbe Malaysia Airlines na letu MH17, v katerem je umrlo 298 nedolžnih civilistov; podpira ustanovitev mednarodnega kazenskega sodišča in poziva Rusko federacijo, naj v celoti sodeluje z mednarodno skupnostjo, da bi opravili celovito in nepristransko kazensko preiskavo ter odgovorne privedli pred sodišče; obžaluje odločitev Ruske federacije o blokiranju resolucije v varnostnem svetu OZN o ustanovitvi mednarodnega sodišča za preiskavo tega zločina;
36. obsoja dejstvo, da še vedno trajajoči ruski napadi povzročajo izjemno težke humanitarne razmere v Doneškem bazenu ter da ukrajinske in mednarodne humanitarne organizacije nimajo dostopa do zasedenih območij; je zelo zaskrbljen nad težkim humanitarnim položajem več kot 1,5 milijona notranje razseljenih oseb; zelo zaskrbljen je tudi zaradi kršitev človekovih pravic na območju Krima, ki ga je zasedla Rusija, zlasti nad izredno težkimi razmerami krimskih Tatarov, in poudarja, da mora EU Ukrajini zagotoviti nadaljnjo finančno pomoč;
37. pozdravlja nenehna prizadevanja ukrajinskih oblasti za izpolnjevanje akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima in jim izraža pohvalo za pozitivno končno poročilo o napredku pri izvajanju tega načrta; pozdravlja sprejetje nove zakonodaje in ukrepov za okrepitev varstva pred diskriminacijo; pričakuje, da bo ukrajinsko vodstvo v prvem četrtletju 2016 izpolnilo svoje zaveze glede boja proti korupciji;
38. poudarja, da je največji izziv pri prizadevanjih za reforme močno razširjena korupcija; pozdravlja do sedaj sprejete odločitve, denimo oblikovanje protikorupcijske zakonodaje, institucij (nacionalni urad za boj proti korupciji, nacionalna agencija za preprečevanje korupcije in posebno tožilstvo za boj proti korupciji) in mehanizmov ter nacionalne agencije za odvzem premoženjskih koristi, pridobljenih s korupcijo; pozdravlja tudi pred nedavnim sprejeti zakon o državnem financiranju političnih strank, ki bo začel veljati 1. julija 2016, in zakon o javnih naročilih;
39. razume, da vojne razmere v vzhodni Ukrajini resno ovirajo prizadevanja za izvedbo reform, vendar sta uspeh Ukrajine in njena odpornost na zunanje sovražne dejavnike strogo odvisna od zdravja njenega gospodarstva in pravnega okvira, delujoče demokracije in izboljšanja blaginje;
40. pozdravlja potekajočo ustavno reformo na področju decentralizacije in sodstva; želi opomniti, da je Beneška komisija izdala pozitivna priporočila za oba sklopa ustavnih sprememb; poudarja, da je treba doseči nadaljnji napredek na navedenih in drugih področjih, zlasti na področju gospodarstva, kjer morata biti še naprej prednostna naloga deregulacija in demonopolizacija, pa tudi fiskalne reforme, večja preglednost in ustvarjanje naložbam prijaznega okolja; izraža zaskrbljenost zaradi stanja ukrajinskega gospodarstva in splošnega finančnega stanja države; je seznanjen s poročili o rahlem napredku pri stabilizaciji uspešnosti gospodarstva; izraža pohvalo za prelomni dogovor o zmanjšanju dolga, ki ga je Ukrajina septembra 2015 dosegla s svojimi upniki; želi spomniti, da so se mednarodna skupnost, zlasti EU, mednarodne finančne institucije s sedežem v Evropi, Mednarodni denarni sklad in posamezne donatorske države zavezali, da bodo zagotovili doslej najvišji znesek sredstev, približno 20 milijard EUR;
41. pozdravlja dejavno podporo in solidarnost EU na področju energetike, zaradi katerih je bilo mogoče ponovno vzpostaviti dobavo ruskega plina v Ukrajino za zimo 2015–2016; poziva države članice, naj izkoristijo vse tranzitne možnosti Ukrajine in okrepijo sodelovanje, da bi zavarovali dobavo energije tako za EU kot za Ukrajino in preprečili gradnjo novih plinovodov, ki bi zaobšli Ukrajino, zlasti razvoj projekta Severni tok 2 za dobavo ruskega plina v Evropo, saj bi lahko škodoval strategiji EU za diverzifikacijo energetskih virov in pravu EU; podpira namero EU, da v okviru energetske skupnosti okrepi celovito povezovanje energetskega trga z Ukrajino ter zmanjša energetsko odvisnost, ne da bi pretirano obremenila zasebna gospodinjstva; poziva EU in ukrajinsko vlado, naj si prizadevata za oblikovanje ukrepov, s katerimi bi ublažili učinke socialnih stisk;
42. ceni učinkovito in dinamično delo pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Ukrajina pri nadzoru političnih, varnostnih in gospodarskih razmer v Ukrajini ter njegovo zavezanost in podporo izboljšanju procesov reform za približevanje EU, ki jih izvajajo ukrajinski organi; želi spomniti na memorandum o soglasju, ki sta ga leta 2015 podpisala ukrajinski in Evropski parlament, s katerim se je vzpostavil skupni okvir za parlamentarno podporo in gradnjo zmogljivosti med njima;
43. poudarja, da je treba okrepiti ukrajinsko civilno družbo, da bo lahko javnim organom svetovala in jih podpirala pri izvajanju obljubljenih reform in njihovem delovanju v vlogi učinkovitega nadzornika in prijavitelja nepravilnosti; pozdravlja učinkovito sodelovanje med strokovnjaki in ukrajinskim parlamentom pri procesu reform in izvajanju pridružitvenega sporazuma/poglobljenega in celovitega območja proste trgovine; izreka priznanje ukrajinskem parlamentu, ki svoje prednostne naloge oblikuje na podlagi celovitega dialoga s civilno družbo;
44. je močno zaskrbljen zaradi okoliščin, povezanih z bližajočim se nizozemskim posvetovalnim referendumom o pridružitvenem sporazumu/poglobljenem in celovitem območju proste trgovine med EU in Ukrajino; verjame, da bodo Nizozemci sprejeli odločitev na podlagi dosežkov sporazuma in priznali njegove konkretne učinke za EU, zlasti Nizozemsko;
o
o o
45. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in Ruske federacije, parlamentarni skupščini Euronest ter parlamentarnima skupščinama Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.