Postopek : 2016/2556(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0173/2016

Predložena besedila :

RC-B8-0173/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 04/02/2016 - 8.1
CRE 04/02/2016 - 8.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0043

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 152kWORD 92k
3.2.2016
PE576.534v01-00}
PE576.543v01-00}
PE576.545v01-00}
PE576.547v01-00}
PE576.551v01-00} RC1
 
B8-0173/2016}
B8-0182/2016}
B8-0184/2016}
B8-0186/2016}
B8-0190/2016} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

Verts/ALE (B8-0173/2016)

ECR (B8-0182/2016)

S&D (B8-0184/2016)

PPE (B8-0186/2016)

ALDE (B8-0190/2016)


o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov (2016/2556(RSP))


Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Andrej Plenković, Davor Ivo Stier, David McAllister, Patricija Šulin, Lorenzo Cesa, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jarosław Wałęsa, Anna Maria Corazza Bildt, Milan Zver, Lara Comi, Tunne Kelam, Bogdan Brunon Wenta, Michaela Šojdrová, Eva Paunova, Jaromír Štětina, Giovanni La Via, Ildikó Gáll-Pelcz, Marijana Petir, Ivan Štefanec, József Nagy, Sven Schulze, Pavel Svoboda, Luděk Niedermayer, Tomáš Zdechovský, László Tőkés, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Eduard Kukan, Stanislav Polčák, Ivana Maletić, Csaba Sógor, Adam Szejnfeld, Dubravka Šuica, Romana Tomc, Therese Comodini Cachia, Kinga Gál, Claude Rolin, Roberta Metsola, Inese Vaidere v imenu skupine PPE
Pier Antonio Panzeri, Elena Valenciano, Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Arne Lietz, Jo Leinen, Knut Fleckenstein, Ana Gomes, Richard Howitt, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Nicola Caputo, Andi Cristea, Isabella De Monte, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Cătălin Sorin Ivan, Jeppe Kofod, Javi López, Krystyna Łybacka, Sorin Moisă, Victor Negrescu, Emilian Pavel, Vincent Peillon, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Daciana Octavia Sârbu, Monika Smolková, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Carlos Zorrinho, Neena Gill v imenu skupine S&D
Mark Demesmaeker, Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Ryszard Czarnecki, Anna Elżbieta Fotyga, Tomasz Piotr Poręba, Geoffrey Van Orden, Zdzisław Krasnodębski, Monica Macovei, Kosma Złotowski, Jadwiga Wiśniewska, Karol Karski, Jana Žitňanská, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ian Duncan, Arne Gericke v imenu skupine ECR
Petras Auštrevičius, Pavel Telička, Marietje Schaake, Marielle de Sarnez, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Martina Dlabajová, José Inácio Faria, Nathalie Griesbeck, Antanas Guoga, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Louis Michel, Urmas Paet, Robert Rochefort, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE
Rebecca Harms, Heidi Hautala, Bodil Valero, Peter Eriksson, Tamás Meszerics, Bronis Ropė, Igor Šoltes, Davor Škrlec v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov (2016/2556(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o vzhodnem partnerstvu, Ukrajini in Ruski federaciji,

–  ob upoštevanju poročil misije za spremljanje stanja na področju človekovih pravic na Krimu, ki sta jo izvedla urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (ODIHR) in visoka komisarka OVSE za narodne manjšine,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. marca, 27. junija in 16. julija 2014 o izvajanju sankcij proti Rusiji po nezakoniti priključitvi Krima;

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Ukrajini za obdobje od 16. avgusta do 15. novembra 2015,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Freedom House o svobodi v svetu 2016, ki je stanje političnih in državljanskih svoboščin na nezakonito priključenem Krimu ocenila kot „nesvobodno“,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Ruska federacija nezakonito priključila Krim in Sevastopol, s čimer je prekršila mednarodno pravo, tudi ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino, memorandum iz Budimpešte iz leta 1994 in sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Rusko federacijo in Ukrajino iz leta 1997;

B.  ker so med nezakonito priključitvijo Krima, ki jo je marca 2014 izvedla Ruska federacija, Ukrajinci, vključno s krimskimi Tatari, pa tudi krimska vojska pokazali velik pogum in predanost Ukrajini ter se miroljubno uprli sovražnemu dejanju priključitve; ker je več mednarodnih organizacij in skupin za človekove pravice javno obsodilo, da je Ruska federacija na začetku leta 2014 po zasedbi in nezakoniti priključitvi polotoka resno okrnila varstvo človekovih pravic na Krimu;

C.  ker so bile zabeležene ciljne zlorabe tatarske skupnosti, ki je večinsko nasprotovala ruskemu prevzemu in bojkotirala tako imenovani referendum 16. marca 2014, in sicer z izvajanjem ruske nejasne in preohlapne „protiekstremistične“ zakonodaje z namenom, da bi ustrahovali in utišali kritike; ker te zlorabe vključujejo ugrabitve, prisilna izginotja, nasilje, mučenje in zunajsodne poboje, ki jih dejanske oblasti niso preiskale in preganjale;

D.  ker so vodjem krimskih Tatarov, na primer Mustafi Džemiljevu, poslancu ukrajinske vrhovne rade (parlamenta) in predsedniku medžlisa (tatarskega predstavniškega telesa) Refatu Čubarovu prepovedali vstop na Krim; ker jima je vstop sedaj dovoljen, vendar jim stalno grozi prijetje; ker je rusko sodišče nedavno izdalo nalog za prijetje Mustafe Džemiljeva, ki je v preteklosti prestal 15 let v sovjetskih zaporih zaradi prizadevanj, da bi se njegovo ljudstvo smelo vrniti na svojo rodno zemljo na Krimu;

E.  ker so omejili dejavnost vseh verskih skupnosti, tudi krščanskih cerkva, ki so neodvisne od Moskve; ker so za vse te težave krive stroge omejitve svobode združevanja, razlastitve, nepodaljševanje dokumentov in redne preiskave preostalih nepremičnin teh verskih organizacij;

F.  ker posamezniki, ki po priključitvi niso želeli prevzeti ruskega državljanstva, doživljajo diskriminacijo in se soočajo z resnimi težavami na vseh področjih političnega, družbenega in gospodarskega življenja;

G.  ker je Rusija omejila dostop do Krima OVSE, OZN in Svetu Evrope, da ne omenjamo nevladnih organizacij za človekove pravice in neodvisnih novinarjev; ker je zaradi nedostopnosti zelo oteženo spremljanje človekovih pravic na Krimu in poročanje o njih;

H.  ker je bila vsa populacija krimskih Tatarov, avtohtonih prebivalcev Krima, leta 1944 deportirana v druge dele nekdanje ZSSR ter se je na Krim lahko vrnila šele leta 1989; ker so 12. novembra 2015 v ukrajinski vrhovni radi sprejeli resolucijo, s katero so priznali deportacijo krimskih Tatarov leta 1944 kot genocid in proglasili 18. maj za dan spomina;

1.  ponavlja svojo odločno zavezanost suverenosti in teritorialni celovitosti Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah in njeno svobodno in suvereno odločitev, da bo sledila evropski poti; želi spomniti na svojo odločno obsodbo nezakonite ruske priključitve Krimskega polotoka in zavezanost EU, njenih držav članic in mednarodne skupnosti, da bodo v celoti izvajali politiko nepriznanja nezakonite priključitve Krima; prav tako poudarja, da je ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad polotokom pogoj za obnovo odnosov sodelovanja z Rusko federacijo, vključno z ukinitvijo s tem povezanih sankcij;

2.  odločno obsoja doslej najobsežnejše kršitve človekovih pravic, ki so jih utrpeli prebivalci Krima, med katerimi so zlasti krimski Tatari, ki se ne pokoravajo pravilom tako imenovanih lokalnih oblasti, vsiljenih pod pretvezo boja proti ekstremizmu ali terorizmu;

3.  obsoja hude omejitve svobode izražanja, združevanja in miroljubnega zbiranja, tudi ob tradicionalnih spominskih slovesnostih, kot so obletnica deportacije krimskih Tatarov v času Stalinovega totalitarnega režima v Sovjetski zvezi in kulturna srečanja krimskih Tatarov; poudarja, da imajo Tatari kot avtohtoni prebivalci Krima v skladu z mednarodnim pravom pravico ohranjati in krepiti svoje posebne politične, pravne, gospodarske, družbene in kulturne institucije; poziva k spoštovanju medžlisa kot legitimnega predstavniškega telesa krimske tatarske skupnosti ter k preprečevanju vseh primerov nadlegovanja in sistematičnega preganjanja njegovih poslancev; izraža zaskrbljenost zaradi kršenja njihove pravice do lastnine in svoboščin, ustrahovanja, zapiranja ter nespoštovanja njihovih državljanskih, političnih in kulturnih pravic; prav tako je zaskrbljen zaradi omejevalnih zahtev za medijske hiše in organizacije civilne družbe, da se morajo ponovno registrirati;

4.  odločno poziva ruske in dejanske lokalne oblasti, naj učinkovito, nepristransko in pregledno raziščejo vse primere izginotja, mučenja in zlorabe človekovih pravic, ki jih izvajajo policija in paravojaške sile, ki so na Krimskem polotoku dejavne od februarja 2014;

5.  želi spomniti, da ima ruska federacija kot okupacijska sila odgovornost, da zagotovi varnost vsega prebivalstva in spoštovanje človekovih, kulturnih in verskih pravic avtohtonih Tatarov in vseh drugih manjšin na Krimu ter ohrani pravno ureditev na Krimu;   

6.  opominja, da je bil za institucije in neodvisne strokovnjake OVSE, OZN in Sveta Evrope v celoti ali delno omejen dostop do Krimskega polotoka, zato kljub njihovemu mandatu za izvajanje takih dejavnosti na Krimu niso mogle spremljati razmer na področju človekovih pravic;

7.  poziva oblasti Ruske federacije in dejanske oblasti na Krimu, ki so zavezane mednarodnemu humanitarnemu pravu in mednarodnemu pravu na področju človekovih pravic, naj zagotovijo neoviran dostop na Krim za mednarodne institucije in neodvisne strokovnjake OVSE, OZN in Sveta Evrope, pa tudi za vse nevladne organizacije za človekove pravice ali medijske hiše, ki želijo obiskati Krim ter oceniti tamkajšnje razmere ter o njih poročati; poziva Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj glede tega izvajata pritisk na Rusijo; pozdravlja odločitev generalnega sekretarja Sveta Evrope, da bo poslal na Krim svojega posebnega predstavnika za človekove pravice, saj je bil to prvi obisk po ruski priključitvi, ki naj bi omogočil svežo oceno razmer na terenu; se veseli njegovih ugotovitev;

8.  pozdravlja pobudo Ukrajine, da vzpostavi mednarodni pogajalski mehanizem za ponovno vzpostavitev ukrajinske suverenosti nad Krimom v formatu „Ženeva +“, pri katerem bi bila neposredno vključena EU; poziva Rusijo, naj začne pogajanja z Ukrajino in drugimi stranmi o odpravi zasedbe Krima, ukinitvi trgovinskega in energijskega embarga ter odpravi izrednega stanja na Krimu;

9.  obžaluje ovire, ki preprečujejo, da bi se tatarski vodje vrnili na Krim, ter njihovo preganjanje, pa tudi vse večji in nesprejemljiv pritisk na ostale poslance medžlisa; obžaluje tudi nedopustno zaprtje medijske hiše ATR, ki je pomembna zaradi obveščanja tatarske skupnosti na Krimu; poziva Evropsko komisijo, naj poveča finančno pomoč, ki je nujna za zagotovitev delovanja tega in drugih medijev, ki so v izgnanstvu v Ukrajini; meni, da pomenijo ukinitev tatarskih šol in predavanj na Krimu ter omejitve glede uporabe jezika resno omejevanje osnovnih pravic članov skupnosti, saj je tatarski jezik dejansko izbrisan iz javnega življenja;

10.  poziva k ohranitvi večkulturnega okolja Krima in popolnemu spoštovanju ukrajinskega, tatarskega in drugih manjšinskih jezikov in značilnih kultur;

11.  obžaluje dejanja, s katerimi želi dejanska uprava ovirati delovanje medžlisa krimskih Tatarov, ki je njihov najvišji izvršilni in predstavniški organ, in sicer z zaprtjem njegovega sedeža, zasegom nepremičnin in ustrahovanjem;

12.  obsoja redne represivne ukrepe, katerih tarča so neodvisni mediji, novinarji in aktivisti civilne družbe na Krimu; obžaluje, da Ruska federacija ukrajinskim državljanom na Krimu prisilno izdaja ruske potne liste; obsoja tudi prakso dejanskih oblasti, da prebivalcem Krima vsiljujejo rusko državljanstvo;

13.  ponovno potrjuje podporo sklepu EU, da prepove uvoz s Krima, razen če je pospremljen s potrdilom o poreklu, ki so ga izdali ukrajinski organi, pa tudi omejevalnim ukrepom, ki so povezani z izvozom določenega blaga in tehnologije, naložbami, trgovino in storitvami na Krimu; poziva Svet, naj nadaljuje sankcije, vse dokler ne bo Krim ponovno in v celoti vključen v pravni red Ukrajine;

14.  poziva Rusko federacijo, naj razišče vse primere mučenja zapornikov, ki so bili nezakonito ujeti na Krimu, izpusti zapornike, med drugimi Olega Sencova in Oleksandra Kolčenka, pa rudi Ahtema Čiigoza, podpresednika medžlisa, Mustafo Degermendžija in Alija Asanova, ki so bili prijeti na Krimu zaradi miroljubnih protestov proti okupaciji, ter jim zagotovi varen povratek v Ukrajino; poziva Rusko federacijo, naj konča politično motivirano preganjanje disidentov in civilnih aktivistov; obsoja njihovo poznejšo premestitev v Rusijo in prisilno podelitev ruskega državljanstva;

15.  obsoja militarizacijo Krimskega polotoka in hude negativne posledice, ki jih je imela za gospodarsko in družbeno življenje, pa tudi grožnje Rusije, da bo na Krimu namestila jedrsko orožje, kar je velika grožnja za regionalno, evropsko in globalno varnost; ponavlja svoj poziv k umiku vseh ruskih enot s Krima in iz vzhodne Ukrajine;

16.  poudarja, da bi bilo treba gospodarsko sodelovanje, pa tudi dobavo blaga in storitev med Ukrajino in začasno okupiranim Krimskim polotokom izvajati ob upoštevanju pravnega okvira Ukrajine, kar bi morale upoštevati vse strani, da bi se izognili morebitnim negativnim posledicam za prebivalstvo na Krimu; v primeru, da strani ne bi ravnale v skladu s tem, poziva oblasti, naj preiščejo in preprečijo kršitve;

17.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja oseb LGBTI na Krimu, ki se po ruski priključitvi precej poslabšal, ter zaradi represivnih ukrepov in groženj dejanskih oblasti in paravojaških skupin;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, OVSE, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije in medžlisu tatarskih prebivalcev Krima.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov