Postopek : 2016/2694(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0594/2016

Predložena besedila :

RC-B8-0594/2016

Razprave :

PV 12/05/2016 - 8.3
CRE 12/05/2016 - 8.3

Glasovanja :

PV 12/05/2016 - 9.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0220

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 170kWORD 107k
11.5.2016
PE582.612v01-00}
PE582.614v01-00}
PE582.615v01-00}
PE582.617v01-00}
PE582.619v01-00}
PE582.621v01-00} RC1
 
B8-0594/2016}
B8-0596/2016}
B8-0597/2016}
B8-0599/2016}
B8-0601/2016}
B8-0603/2016} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

Verts/ALE (B8-0594/2016)

ECR (B8-0596/2016)

S&D (B8-0597/2016)

GUE/NGL (B8-0599/2016)

PPE (B8-0601/2016)

ALDE (B8-0603/2016)


o Džibutiju (2016/2694(RSP))


Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Andrej Plenković, Davor Ivo Stier, Eva Paunova, Milan Zver, Kinga Gál, David McAllister, Brian Hayes, Maurice Ponga, Bogdan Brunon Wenta, Adam Szejnfeld, Jarosław Wałęsa, Marijana Petir, Giovanni La Via, Tunne Kelam, Patricija Šulin, Ivan Štefanec, Dubravka Šuica, Ivana Maletić, Jaromír Štětina, Therese Comodini Cachia, Sven Schulze, Luděk Niedermayer, Eduard Kukan, Pavel Svoboda, Romana Tomc, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Csaba Sógor, Roberta Metsola, Michaela Šojdrová, Claude Rolin, Tomáš Zdechovský, József Nagy, Krzysztof Hetman, Stanislav Polčák, László Tőkés, Ramona Nicole Mănescu, Inese Vaidere, Lara Comi v imenu skupine PPE
Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Maria Arena, Francisco Assis, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Victor Boştinaru, Nicola Caputo, Andrea Cozzolino, Andi Cristea, Nicola Danti, Isabella De Monte, Monika Flašíková Beňová, Knut Fleckenstein, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Neena Gill, Michela Giuffrida, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Sergio Gutiérrez Prieto, Richard Howitt, Cătălin Sorin Ivan, Liisa Jaakonsaari, Afzal Khan, Jude Kirton-Darling, Miapetra Kumpula-Natri, Cécile Kashetu Kyenge, Javi López, Juan Fernando López Aguilar, Krystyna Łybacka, David Martin, Edouard Martin, Marlene Mizzi, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Pina Picierno, Tonino Picula, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Daciana Octavia Sârbu, Siôn Simon, Monika Smolková, Tibor Szanyi, Claudia Tapardel, Marc Tarabella, Patrizia Toia, Elena Valenciano, Julie Ward, Josef Weidenholzer, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho v imenu skupine S&D
Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ruža Tomašić, Arne Gericke, Mark Demesmaeker, Charles Tannock v imenu skupine ECR
Javier Nart, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Marielle de Sarnez, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Nathalie Griesbeck, Antanas Guoga, Marian Harkin, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Valentinas Mazuronis, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat, Kateřina Konečná, Tania González Peñas, Miguel Urbán Crespo, Lola Sánchez Caldentey, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Jiří Maštálka, Merja Kyllönen, Barbara Spinelli v imenu skupine GUE/NGL
Jean Lambert, Maria Heubuch, Heidi Hautala, Michèle Rivasi, Bart Staes, Ernest Urtasun, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Jordi Sebastià, Davor Škrlec, Bodil Valero, Igor Šoltes, Bronis Ropė, Judith Sargentini v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Piernicola Pedicini, Laura Ferrara, Laura Agea, Isabella Adinolfi, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o Džibutiju (2016/2694(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Džibutiju, in sicer z dne 4. julija 2013 o razmerah v Džibutiju(1) ter z dne 15. januarja 2009 o razmerah na Afriškem rogu(2),

–  ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa za Džibuti v okviru enajstega Evropskega razvojnega sklada z dne 19. junija 2014,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 12. aprila 2016 in 23. decembra 2015,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Federice Mogherini v imenu EU ob svetovnem dnevu svobode medijev 3. maja 2016,

–  ob upoštevanju regionalnega političnega partnerstva EU za mir, varnost in razvoj na Afriškem rogu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov, ki jo je Džibuti ratificiral,

–  ob upoštevanju ukrepov in sporočil Organizaciji združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o Džibutiju,

–  ob upoštevanju predhodnih zaključkov z dne 10. aprila 2016 o opazovalni misiji Afriške unije, ki je spremljala predsedniške volitve,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je Džibuti podpisal leta 2003,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma, sta ga 30. decembra 2014 podpisala vladajoča koalicija – Unija za predsedniško večino (UMP) – in koalicija opozicijskih strank – Unija za narodno blaginjo (USN), ki naj spodbuja mirno in demokratično nacionalno politiko,

–  ob upoštevanju Odloka št. 2015-3016 PR/PM z dne 24. novembra 2015, ki ga je sprejel džibutijski svet ministrov in s katerim je po napadih 13. novembra 2015 v Parizu uvedel izredne varnostne ukrepe;

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Protokola k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o pravicah žensk v Afriki,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja, ki je bil podpisan 23. junija 2000 in spremenjen 22. junija 2010,

–  ob upoštevanju ustave Republike Džibuti iz leta 1992, ki priznava temeljne svoboščine in osnovna načela dobrega upravljanja,

–  ob upoštevanju smernic za misije Afriške unije za opazovanje in spremljanje volitev,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Ismail Omar Guelleh od leta 1999 predsednik Džibutija in je na volitvah aprila 2016 prepričljivo zmagal z 87,1 % glasov, kar naj bi po trditvah opozicijskih strank in skupin za pravice dosegel s politično represijo; ker so nekateri opozicijski kandidati bojkotirali volitve leta 2005, 2011 in 2016; ker je predsednik Guelleh prepričal narodno skupščino, da je leta 2010 spremenila ustavo, potem ko je napovedal, da na volitvah 2016 ne bo ponovno kandidiral, kar mu je omogočilo, da se leta 2011 potegoval za tretji mandat; ker so proteste civilne družbe, ki so sledili, nasilno zatrli;

B.  ker je Džibuti zaradi svoje ugodne lege v Adenskem zalivu postal strateško pomemben za tuje vojaške baze in velja kot izhodišče za boj proti piratstvu in terorizmu;

C.  ker je deset džibutijskih žensk začelo v Parizu gladovno stavkati, ker so zahtevale mednarodno preiskavo zaradi posilstva žensk v Džibutiju; štiri stavkajoče ženske so navedle, da so bile same posiljene, tridesetletna Fatou Ambassa pa je gladovno stavkala v spomin na svojo sestrično Halimo, ki naj bi leta 2003 v starosti 16 let izgubila življenje v skupinskem posilstvu; ker je osem teh žensk protestiralo devetnajst dni, od 25. marca do 12. aprila 2016, še deset žensk pa se jim je pridružilo v Bruslju; ker džibutijske oblasti zavračajo njihove trditve; ker je bilo v konfliktu med džibutijsko vojsko in Fronto za ponovno vzpostavitev enotnosti in demokracije (FRUD) ugrabljenih več žensk; ker je Džibutijski ženski odbor (Comité des Femmes Djiboutiennes Contre le Viol et l’Impunité (COFEDVI)), ki je bil ustanovljen leta 1993, na podlagi 20 prejetih prijav zabeležil 246 primerov posilstev s strani vojakov;

D.  ker na volitve ni bila povabljena opazovalna misija EU in ker so oblasti v Džibutiju zavrnile misijo strokovnjakov za volitve, ki jo je ponudila EU; ker misija za opazovanje volitev Afriške unije priporoča ustanovitev neodvisne volilne komisije, ki naj prevzame odgovornost za volilni postopek, vključno z objavo začasnih rezultatov;

E.  ker so trije opozicijski kandidati – Omar Elmi Khaireh, Mohamed Moussa Ali in Djama Abdourahman Djama – izpodbijali rezultate volitev z aprila 2016 zaradi nepreglednosti in ker naj ne bi odražale volje džibutijskega ljudstva; ker lokalne organizacije za človekove pravice niso priznale rezultatov; ker je politični manevrski prostor za opozicijo zelo majhen in je omejena svoboda izražanja; ker imajo policijske in varnostne sile strog nadzor nad državo, pravosodje pa je šibko in blizu vladi; ker so opozicijske voditelje nenehno zapirali in nadlegovali in ker so se pojavile obtožbe o mučenju; ker naj bi vojska dobila ukaz, da predstavnike opozicije odstrani z nekaterih volišč, da so lahko volilne skrinjice napolnili s ponarejenimi lističi, v drugih okrožjih, kot je Ali Sabieh, pa je v celoti prevzela nadzor; ker je predsednik Guelleh organiziral praznovanje, s katerim naj bi se domnevno želel zahvaliti vojski za prispevek na volitvah, še preden so bili objavljeni uradni rezultati; ker je Afriška unija obsodila vrsto nepravilnosti (pomanjkanje evidenc, neobjavo rezultatov in dejstvo, da ni bilo javnega štetja glasov);

F.  ker se je zakon o izrednem stanju, uveden novembra 2015, 31. decembra 2015, po izključitvi opozicijskih poslancev iz parlamenta, uporabil za omejevanje osebnih svoboščin in zatiranje opozicijskih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic, sindikalistov in novinarjev;

G.  ker je vladajoča koalicija, Unija za predsedniško večino (UMP), podpisala okvirni sporazum z opozicijsko koalicijo, Zvezo za narodno rešitev (USN), ki določa reformo neodvisne nacionalne volilne komisije (Commission Électorale Nationale Indépendante), ustanovitev skupnega parlamentarnega odbora in kratko- ter srednjeročne reforme; ker je bil skupni parlamentarni odbor ustanovljen februarja 2015, vendar še ni predložen niti eden od najpomembnejših osnutkov zakonov (na primer zakon o ustanovitvi neodvisne skupne volilne komisije ter zakon o pravicah in obveznostih političnih strank); ker so džibutske oblasti 26. avgusta 2015 oznanile, da reforme volilne komisije ne bo;

H.  ker v Džibutiju ni zasebnih televizijskih ali radijskih postaj, oblasti pa pozorno spremljajo spletna mesta opozicije ter redno blokirajo spletna mesta in družbene medije organizacij za človekove pravice; ker je vlada lastnica glavnega časopisa La Nation in nacionalne radiotelevizije Radiodiffusion-Télévision de Djibouti, ki izvajata samocenzuro; ker je organizacija Freedom House leta 2015 izjavila, da v Džibutiju ni svobode tiska; ker je Džibuti na svetovni lestvici svobode tiska za leto 2015, ki jo pripravlja organizacija Novinarji brez meja, na 170. mestu med 180 državami; ker se opozicijske stranke in aktiviste ves čas vladanja koalicije UMP nenehno zatira, proti številnim strankarskim aktivistom in novinarjem, tudi poročevalcu BBC, pa so bili med kampanjo za predsedniške volitve leta 2016 sproženi sodni postopki; ker je bil 19. januarja 2016 s sodnim nalogom ukinjen glavni opozicijski časopis l’Aurore; ker nacionalna komisija za komunikacije, ki bi jo morali ustanoviti leta 1993, še vedno ni ustanovljena;

I.  ker je zlasti leta 2012 območje gorovja Mabla zaznamoval niz samovoljnih aretacij domnevnih članov Fronte za ponovno vzpostavitev enotnosti in demokracije (FRUD);

J.  ker naj bi med kulturnim praznovanjem v Buldugu 21. decembra 2015 oblasti domnevno ubile vsaj 27 ljudi, več kot 150 pa naj bi bilo ranjenih, čeprav džibutska vlada vztraja, da je bilo smrtnih žrtev zgolj sedem; ker je nato policija zasedla tudi prostore, v katerih so se sestali opozicijski voditelji, ranila številne med njimi in aretirala dva vidna predstavnika opozicije (generalnega sekretarja USN Abdourahmana Mohammeda Guelleha in Hamouda Abdija Souldana), vendar brez obtožbe; ker sta bila oba izpuščena le nekaj dni pred predsedniškimi volitvami, prvemu pa grozi kazenska obtožba; ker je bil sindikalni vodja in zagovornik človekovih pravic Omar Ali Ewado med 29. decembrom 2015 in 14. februarjem 2016 zaprt brez stikov z zunanjim svetom, ker je objavil seznam žrtev poboja in pogrešanih; ker je bil tudi njegov odvetnik pridržan na letališču; ker je policija obstrelila člana opozicije in generalnega sekretarja Džibutske lige za človekove pravice (LDDH) Saida Housseina Robleha, ki je zdaj v izgnanstvu v Evropi;

K.  ker so razmere v džibutskih zaporih izjemno zaskrbljujoče;

L.  ker je džibutski svet ministrov po terorističnih napadih v Parizu sprejel odlok št. 2015-3016 PR/PM z dne 24. novembra 2015, s katerim je kot protiteroristični ukrep prepovedal združevanje in zbiranje na javnih mestih;

M.  ker Džibuti nima zakonodaje proti nasilju v družini in posilstvu v zakonu; ker so oblasti obvestile odbor Združenih narodov za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW), da se zavedajo svojih pomanjkljivosti pri spopadanju z nasiljem na podlagi spola; ker je bila na 98 % žensk v Džibutiju opravljena katera od oblik pohabljanja ženskih spolnih organov, čeprav je to od leta 2005 nezakonito;

N.  ker po podatkih Svetovne banke več kot 23 % Džibutijcev živi v skrajni revščini, 74 % pa jih preživi z manj kot tremi ameriškimi dolarji na dan; ker neustrezno prehransko varnost zaostrujejo visoke cene hrane, pomanjkanje vode, podnebne spremembe in krčenje pašnikov; ker je Džibuti upravičen do paketa pomoči EU za države Vzhodne Afrike, ki jih je prizadel El Niño, v višini 79 milijonov EUR;

O.  ker je spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države temelj partnerstva med AKP in EU ter predstavlja bistvene elemente Sporazuma iz Cotonouja; ker bi morala EU v skladu s členom 8 Sporazuma iz Cotonouja brez odlašanja okrepiti redni politični dialog z Džibutijem;

P.  ker Džibuti prejema 105 milijonov EUR iz dvostranskih skladov EU, predvsem za vodo in komunalno ureditev ter prehransko in hranilno varnost, kot del nacionalnega okvirnega programa EU v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada; ker bo Džibuti med letoma 2013 in 2017 prejel 14 milijonov EUR kot del pobude EU Podpora odpornosti na Afriškem rogu, ki si prizadeva za opolnomočenje skupnosti, da bi bile odpornejše proti ponavljajočim se sušam;

Q.  ker Džibuti gosti že več kot 15.000 beguncev iz Somalije in Eritreje ter še 8000 iz Jemna; ker so ženske in dekleta v begunskih taboriščih izpostavljene tveganju za nasilje zaradi spola; ker Komisija zagotavlja pomoč, na primer življenjsko pomembne storitve, in finančno podporo skupnostim, ki gostijo begunska taborišča;

 

1.  izraža zaskrbljenost zaradi zastalega procesa demokratizacije v Džibutiju, ki se je poslabšal, ko je parlament spremenil določbe džibutske ustave o omejitvi predsedniškega mandata, ter na podlagi izjav o nadlegovanju članov opozicije in njihovi izključitvi iz številnih volišč; poudarja pomen poštenih volitev brez ustrahovanja;

2.  poziva k temeljiti preiskavi o preglednosti volilnega postopka in volitev v Džibutiju leta 2016; ponovno izraža pozive EU, naj se objavijo volilni rezultati, pridobljeni na posameznih voliščih, iz let 2013 in 2016;

3.  strogo obsoja posilstva, ki so jih džibutski vojaki zagrešili nad civilnim prebivalstvom in o katerih so poročale številne nevladne organizacije, nanje pa je bilo opozorjeno z gladovnimi stavkami, ter poziva džibutske oblasti, naj izvedejo temeljito preiskavo o ukrepih vojske, zlasti da se odpravi nekaznovanost; poziva Združene narode, naj proučijo razmere človekovih pravic v Džibutiju, zlasti položaj žensk v tej državi; izraža veliko solidarnost z džibutskimi ženskami v Franciji in Belgiji, ki gladovno stavkajo;

4.  obsoja vmešavanje vojske in policije v demokratične procese in ponavlja, da je bistvenega pomena temeljito in pregledno preiskati volilni postopek; izraža zaskrbljenost zaradi očitne pripravljenosti predsednika, da predčasno slavi zmago na volitvah aprila 2016; želi opomniti Džibuti, da je država pogodbenica Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in da člen 16 džibutske ustave določa, da nihče ne sme biti žrtev mučenja ali grdega ravnanja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja; poziva Džibuti, naj temeljito razišče obtožbe o mučenju in slabem ravnanju ter zagotovi, da bodo storilci preganjani in v primeru obsodbe ustrezno kaznovani, da bodo žrtve prejele ustrezno nadomestilo ter da bo vzpostavljen neodvisen mehanizem za preiskovanje domnevnih kršitev;

5.  obžaluje odločitev džibutskih oblasti, da v nasprotju s sporazumom iz leta 2014 reformirajo volilno komisijo, in jih poziva, naj tesno sodelujejo z opozicijo, da bi vzpostavile pravičnejši in preglednejši volilni proces;

6.  želi spomniti džibutske oblasti na njihovo zavezo za zaščito novinarjev v okviru smernic za misije Afriške unije za opazovanje in spremljanje volitev, obsoja ravnanje z novinarji ter jih želi tudi opomniti na pomen svobode tiska in pravice do poštenega sojenja; zahteva utemeljeno obrazložitev džibutskih oblasti v zvezi z ravnanjem z novinarji; odločno obsoja nadlegovanje in zapiranje opozicijskih voditeljev, novinarjev in neodvisnih borcev za človekove pravice brez obtožnice v obdobju pred predsedniškimi volitvami; poziva džibutske oblasti, naj odpravijo zatiranje političnih nasprotnikov in novinarjev ter naj izpustijo vse, ki so pridržani iz političnih razlogov ali zaradi uveljavljanja svobode medijev; poziva džibutske oblasti, naj pregledajo nacionalno zakonodajo o izrednem stanju, da bi bila popolnoma v skladu z mednarodnim pravom;

7.  obsoja odsotnost neodvisnih medijev v Džibutiju ter nadzor nad spletnimi stranmi, ki oporekajo vladi, in njihovo cenzuro; obžaluje samocenzuro, ki jih izvajajo državni mediji; poziva džibutsko vlado, naj neodvisnim medijskim organom dodeli dovoljenja za FM radiodifuzijo, če zanj zaprosijo; poziva vlado, naj tujim novinarjem dovoli prost vstop v državo, da se jim omogoči možnost varnega in objektivnega opravljanja dela; poziva džibutsko vlado, naj ustanovi nacionalno komisijo za obveščanje ter odobri neodvisno in zasebno radiodifuzijo;

8.  obžaluje poboj, storjen na kulturni prireditvi 21. decembra 2015, ter pridržanje in nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in članov opozicije; izraža sožalje družinam žrtev ter zahteva popolno in neodvisno preiskavo, da se odgovorni za ta poboj identificirajo in privedejo pred sodišče; ponovno ostro obsoja samovoljna pridržanja in poziva k spoštovanju pravice do obrambe;

9.  poziva džibutske oblasti, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic, priznanih na podlagi nacionalnih in mednarodnih sporazumov, ki jih je podpisal Džibuti, ter naj zaščitijo državljanske in politične pravice ter svoboščine, vključno s pravico do mirnih demonstracij in svobodo medijev;

10.  poziva vlado, naj še naprej izvaja usposabljanje za policiste in druge uradnike za namene izvajanja zakona o preprečevanju trgovine z ljudmi, okrepi prizadevanja za privedbo trgovcev z ljudmi pred sodišče ter za ozaveščanje pravosodnih, zakonodajnih in upravnih organov, civilne družbe in nevladnih organizacij, ki delujejo v državi, pa tudi širše javnosti o problemu trgovine z ljudmi;

11.  zahteva enako obravnavanje žensk in moških pred zakonom v Džibutiju in želi opomniti oblasti, da je država pogodbenica Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

12.  pozdravlja ukrepanje džibutske vlade zoper splošno razširjeno prakso pohabljanja ženskih spolovil, vendar bi želel videti večji napredek;

13.  poziva oblasti, naj nevladnim organizacijam omogočijo dostop do območij Obock, Tadjoural in Dikhil;

14.  zahteva odpravo zlorab civilistov na severu in na jugozahodu države, kjer prihaja do posilstev, in poziva k odpravi prisilnega naseljevanja prebivalstva, ki se jih izrablja kot ščit v bližini taborov džibutske vojske v regijah Garabtissane, Margoita in Galela, v katerih so afarske ženske popolnoma prepuščene na milost in nemilost vojske;

15.  poudarja, da je pripravljen skrbno spremljati razmere v Džibutiju ter v primeru kršenja sporazuma iz Cotonouja iz leta 2000, zlasti njegovih členov 8 in 9, predlagati omejevalne ukrepe; poziva Komisijo, naj prav tako skrbno spremlja razmere;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in njune partnerje, naj si z džibutskimi oblastmi prizadevajo za dolgoročno politično reformo, ki bi jo morali bistveno olajšati obstoječi trdni odnosi, saj je Džibuti ključni element v boju proti terorizmu in piratstvu v tej regiji ter so v njem nameščene vojaške baze ter država prispeva k stabilnosti v regiji;

17.  poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno podporo neodvisnim organizacijam in civilni družbi, zlasti s čim prejšnjo objavo javnega razpisa v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi Džibutija, institucijam Afriške unije, Medvladni agenciji za razvoj, Arabski ligi, Organizaciji islamskega sodelovanja, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP–EU.

(1)

UL C 75, 26.2.2016, str. 160.

(2)

UL C 46 E, 24.2.2010, str. 102.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov