Postopek : 2016/2773(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0885/2016

Predložena besedila :

RC-B8-0885/2016

Razprave :

PV 06/07/2016 - 5
CRE 06/07/2016 - 5

Glasovanja :

PV 06/07/2016 - 6.12
CRE 06/07/2016 - 6.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0312

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 174kWORD 115k
5.7.2016
PE585.324v01-00}
PE585.333v01-00}
PE585.334v01-00} RC1
 
B8-0885/2016}
B8-0892/2016}
B8-0893/2016} RC1

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

ALDE (B8-0885/2016)

PPE (B8-0892/2016)

S&D (B8-0893/2016)


o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017 (2016/2773(RSP))


József Szájer v imenu skupine PPE
Enrique Guerrero Salom, Maria João Rodrigues v imenu skupine S&D
Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017 (2016/2773(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju političnih smernic za Evropsko komisijo z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe, ki ga je 15. julija 2014 predstavil Jean-Claude Juncker,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2015 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop (COM(2015)0610) in njegovih prilog od I do VI,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov, ki to resolucijo dopolnjuje s stališča parlamentarnih odborov in ki bi ga morala Komisija upoštevati pri pripravi in sprejetju svojega delovnega programa za leto 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. junija 2016 o odločitvi o izstopu iz EU, ki izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu(1),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju prispevka Odbora regij k delovnemu programu Komisije za leto 2017,

–  ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

Uvod

A.  ker je evropski proces združevanja prinesel mir ter več desetletij prispeval k varnosti in blaginji v Evropi;

B.  ker se Evropa zdaj sooča z mnogimi skupnimi in svetovnimi izzivi, obenem pa so številni državljani vse bolj nezadovoljni in zaskrbljeni zaradi negotove prihodnosti in pomanjkanja priložnosti ter pričakujejo, da se bodo odločevalci na to odzvali; ker Evropska unija ne bo uspešna, če bo skrčena na ekonomski projekt; ker mora evropski projekt nujno spet osvojiti srca Evropejcev in ker je treba okrepiti gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo;

C.  ker večplastna kriza v EU zahteva učinkovite evropske rešitve, ki bodo trdno zasidrane v bolj demokratičnem procesu na podlagi metode Skupnosti, pri katerih bodo polno sodelovali Evropski parlament in nacionalni parlamenti ter ki bodo v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

D.  ker je EU naš skupni dom ter mora svojim državljanom nuditi varnost in stabilno gospodarsko okolje; ker sta trajnost in gospodarska rast združljivi in se lahko medsebojno krepita; ker je treba EU privesti iz dolge gospodarske krize s povečanjem trajnostnih naložb, zmanjševanjem neenakosti ter izvajanjem dogovorjenih in oblikovanjem boljših politik, zlasti s krepitvijo notranjega trga ter izboljšanjem ekonomske in monetarne unije;

E.  ker smo si skupno prihodnost izbrali kot skupnost, ki temelji na skupnih vrednotah ter ceni bogato in raznoliko tradicijo in zgodovino; ker želimo, da Evropa prevzame svojo vlogo in odgovornost na svetovni ravni, da bo zavezana solidarnosti, večstranskosti in našim zunanjim partnerstvom ter bo spodbujala konvergenco na podlagi boljših standardov; ker želimo zavarovati naš skupni projekt skupnega miru, blaginje in demokracije, da bi za vse generacije ustvarili privlačno prihodnost;

Izboljšanje delovnih in življenjskih razmer evropskih državljanov

1.  opozarja, da je okrevanje evropskega gospodarstva šibko in neuravnoteženo, saj se številne regije Unije še vedno soočajo z visokimi stopnjami brezposelnosti, revščine in neenakosti ter s hudim pomanjkanjem priložnosti za mlajše generacije; EU si mora zato prizadevati za dinamičen in vključujoč trg dela, ki bo temeljil na evropskem modelu socialnega tržnega gospodarstva, da bi izboljšali življenjske razmere državljanov in omogočili pravično mobilnost; je prepričan, da je treba vsem državljanom EU zagotoviti osnovni sklop pravičnih delovnih pogojev ter dostop do kakovostnega izobraževanja, socialne zaščite in osnovnih storitev, ki bodo omogočali usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter izpolnjevali zahteve sodobnega trga dela v EU; priznava, da je za konkurenčno in vključujoče gospodarstvo bistveno, da zna izkoristiti sposobnosti žensk in moških na vseh področjih;

2.  zato poziva Komisijo, naj na podlagi potekajočih javnih posvetov in prihodnjega poročila Parlamenta ter v skladu z načelom subsidiarnosti in cilji Pogodbe pripravi predlog o evropskem stebru socialnih pravic, na podlagi katerega bodo oblikovane konkretne pobude, zlasti za:

–  spodbujanje dostopnosti in kakovosti predšolske vzgoje, varstva otrok in zdravstvenega varstva, ki so bistveni za to, da noben otrok ne bo zapostavljen; zato bi morala Komisija razmisliti o dodatnih ukrepih za razvoj socialnih naložb in zlasti za zmanjšanje revščine otrok;

–  zagotovitev strokovno usposobljene delovne sile in dostopa do kakovostnega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse;

–  zmanjšanje socialnih neenakosti in spodbujanje kakovostnega zaposlovanja, predvsem za mlade in dolgotrajno brezposelne, da bi pospešili gospodarsko rast;

–  obravnavanje izzivov v zvezi z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter razlikami med spoloma v plačah in pokojninah;

3.  poudarja, da bi morala Komisija države članice spremljati, spodbujati in podpirati pri učinkoviti in uspešni porabo sredstev za zaposlovanje mladih in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zlasti v regijah z visokimi stopnjami brezposelnosti, in sicer prek programov za delovna mesta in rast, kot so tisti, ki se financirajo iz pobude za zaposlovanje mladih, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropskega sklada za strateške naložbe in Evropske investicijske banke;

4.  poudarja, da bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji okrepiti evropski socialni dialog, da bi bolje usklajevali zahteve trgov dela in sistemov socialne zaščite ter tako ukrepali v zvezi s socialnimi neenakostmi in izzivi konkurenčnosti;

Krepitev gospodarskega okrevanja in dolgoročne konkurenčnosti z namenom ustvarjanja delovnih mest in blaginje

5.  je prepričan, da je EU lahko vodilna svetovna sila, če bo v celoti izkoristila potencial svojega enotnega trga ter spodbujala podjetništvo, pošteno konkurenco in naložbe v inovacije;

6.  meni, da bi morala EU gojiti trdno in raznoliko evropsko poslovno okolje; poudarja, da je politika EU na področju konkurence bistvena za delovanje njenega socialnega tržnega gospodarstva; meni, da mora evropska industrija postati trajnostna in se digitalizirati, da bo lahko ostala konkurenčna, ustrezala svojemu namenu ter se soočila s prihodnjimi izzivi; se strinja s pogledom Komisije, da mora biti Evropa velikopotezna pri pomembnih stvareh in se manj posvečati nepomembnim vprašanjem;

7.  poziva k ponovnemu zagonu strategije za trajnostno rast in zaposlovanje Evropa 2020 z resnično ambicioznostjo za prihodnost, zlasti za izboljšanje modela socialnega tržnega gospodarstva, izvedbo strukturnih reform, ki bodo posodobile gospodarstva držav članic, in zagotovitev vsesplošne blaginje; je prepričan, da je krepitev zaposlovanja in produktivnosti še vedno najpomembnejša prednostna naloga in da EU potrebuje ciljno usmerjene naložbe za pospešitev prehoda na inovativno in digitalno ekonomijo, gospodarno z viri, z namenom ponovne industrializacije Evrope in vračanja delovnih mest;

8.  poziva Komisijo, naj oblikuje novo ambiciozno industrijsko strategijo, ki bo temeljila na svežnju o krožnem gospodarstvu in ga dopolnjevala; poudarja, da so potrebne dodatne zasebne in javne naložbe za energetski prehod, ekološko inovativna mala in srednja podjetja, raziskave in izobraževanje;

9.  poziva Komisijo, naj predlaga dodatne ukrepe, da bi spodbudila raziskave in razvoj, inovacije, kulturno raznolikost in ustvarjalnost kot glavna gonila za ustvarjanje delovnih mest, obenem pa naj upošteva, da je dostop podjetij, zlasti malih in srednjih, do kapitala bistvenega pomena za spodbujanje razvoja in proizvodnje novih izdelkov in storitev v tradicionalnih in nastajajočih sektorjih ter za učinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine;

10.  meni, da je treba enotni trg še bolj povezati, predvsem na digitalnem področju, da bi ustvarili pošteno okolje za potrošnike ter mala in srednja podjetja in odstranili neupravičene ovire; je trdno prepričan, da je svetovno konkurenčen, inovativen in k državljanom usmerjen enotni digitalni trg možna rešitev za obravnavo izzivov 21. stoletja;

11.  pričakuje, da bo Komisija združila vse svoje moči in pristojnosti, da bi spodbudila prehod k boljšemu modelu rasti, ki bo skladen z načeli trajnostnega razvoja in bo obravnaval ekonomsko, družbeno in okoljsko razsežnost;

Odziv na podnebne spremembe in zagotavljanje zanesljive preskrbe z energijo

12.  opozarja, da si je treba bolj prizadevati za oblikovanje energetske unije, da bomo vsem državljanom in podjetjem zagotovili zanesljivo oskrbo s trajnostno pridobljeno energijo po dostopnih cenah;

13.  opozarja na človeške in ekonomske posledice podnebnih nesreč v Evropi; poudarja, da se je pomembno še naprej spopadati s temeljnimi vzroki podnebnih sprememb, obenem pa je treba z ambiciozno podnebno strategijo, ki bo zajemala tudi energijsko učinkovitost, poskrbeti za konkurenčnost naše industrije;

14.  poziva, naj se na ravni EU skladno s sporazumom s konference OZN o podnebnih spremembah v Parizu (COP 21) določijo bolj ambiciozni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost za obdobje po letu 2020;

15.  poziva Komisijo, naj oblikuje skupno strategijo za energetsko in podnebno diplomacijo, ki bo obravnavala ta svetovna vprašanja;

16.  poziva Komisijo, naj opredeli, kaj bi bilo treba narediti, da bi postopno opustili subvencije za fosilna goriva, ob tem pa ublažili morebitne gospodarske in socialne posledice;

Zagotavljanje skladnega odziva na povečan pritok beguncev

17.  meni, da mora Evropska unija poiskati konkretne rešitve za begunsko krizo, pri čemer mora zlasti obravnavati njene temeljne vzroke, okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora migracijskih tokov ter uporabiti vse razpoložljive politike in instrumente za stabilizacijo, obnovo in razvoj teh držav;

18.  poziva Komisijo, naj si v sodelovanju z državami članicami prizadeva za nujno humanitarno pomoč in naj zagotovi dostojne življenjske razmere v begunskih taboriščih, v povezavi z dolgoročnimi razvojnimi programi, zlasti na področju izobraževanja;

19.  opozarja, da azilna in migracijska politika EU ne ustreza svojemu namenu, in zahteva temeljit ponovni premislek na podlagi člena 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije; vztraja, da reforma skupnega evropskega azilnega sistema ne bi smela privesti do znižanja ravni zaščite v azilni zakonodaji EU;

20.  poziva k vzpostavitvi sistematičnih izvršljivih programov za takojšnje preseljevanje in premeščanje prosilcev za azil;

21.  poziva, naj se v EU ustvarijo možnosti za urejen sprejem prosilcev za azil, ki bodo zagotavljale varnost in humano obravnavo, pri čemer bodo posebne pozornosti deležne ranljive skupine; obenem poudarja, da je treba zagotoviti zadostne vire za vključevanje beguncev na trg dela in v družbo;

22.  poziva Komisijo, naj poda predloge za vzpostavitev prave ekonomske politike EU in politike EU za zakonite migracije, pri čemer naj izhaja iz obstoječih instrumentov za študente, raziskovalce in visoko usposobljene delavce, na dolgi rok pa naj predlaga splošnejša pravila glede vstopa in bivanja za državljane tretjih držav, ki se želijo zaposliti v EU, da bi se zapolnile ugotovljene vrzeli na trgih dela v EU;

23.  meni, da morata EU in preostala mednarodna skupnost spričo dejstva, da so mednarodne migracije naraščajoč pojav v smislu obsega, kompleksnosti in posledic, prevzeti vsaka svojo odgovornost na tem področju;

Obravnavanje varnostnih vprašanj, ki zadevajo državljane

24.  poudarja, da sta zunanja in notranja varnost vse bolj povezani;

25.  poziva Komisijo, naj glede na sprejetje predloga za Evropsko mejno in obalno stražo zagotovi njen hiter zagon ter ji dodeli potrebne človeške in logistične zmogljivosti;

26.  poziva Komisijo, naj pri spopadanju z grožnjama terorizma in nasilnega ekstremizma pozorno spremlja prenos in izvrševanje ukrepov EU za boj proti terorizmu, vključno z učinkovitim policijskim in pravosodnim sodelovanjem, pravočasno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi in prek Europola in Eurojusta ter ukrepi za spopadanje s trendi v zvezi s financiranjem terorizma, ki so v porastu;

27.  poziva Komisijo, naj s svojimi strokovnimi zmogljivostmi ter tehničnimi in finančnimi viri zagotovi usklajevanje in izmenjavo primerov dobre prakse na ravni EU v boju proti nasilnemu ekstremizmu in teroristični propagandi, radikalnim omrežjem in novačenju s strani terorističnih organizacij prek spleta in drugih sredstev, pri čemer naj bo glavni poudarek na strategijah za preprečevanje, vključevanje in ponovno vključevanje;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da se bo že sprejeta varnostna zakonodaja izvajala v celoti; znova poziva k poglobljeni presoji protiteroristične strategije EU, pri kateri naj se oceni tako izvajanje sprejetih ukrepov kot njihova učinkovitost; pričakuje, da bo Komisija posodobila varnostno agendo, kakor narekuje naraščajoča nevarnost terorizma;

29.  poziva Komisijo, naj predstavi napovedane predloge za trdno pravno podlago za evropski center za boj proti terorizmu pri Europolu, predloge za izboljšanje in razvoj obstoječih informacijskih sistemov, zapolnitev informacijskih vrzeli in premik k medopravilnosti ter predloge za obvezno izmenjavo informacij na ravni EU, ki naj jih spremljajo nujna varovala za varstvo podatkov;

Izvajanje ambiciozne agende za zunanje delovanje: o sosedstvu in globalnem sistemu

30.  poziva k oblikovanju ambiciozne globalne strategije EU, ki bi utrdila položaj EU kot geopolitičnega akterja v svetu hitrih sprememb, ter pričakuje, da bosta Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje na usklajen način mobilizirali vse instrumente EU za zunanje delovanje, da bi dosegli boljše globalno upravljanje, obsežno zbliževanje standardov, večjo varnost in večje spoštovanje človekovih pravic v svetu; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba na vrh seznama pomembnih zunanjih zadev EU uvrstiti naslednje ključne elemente:

–  spodbujanje stabilnosti in blaginje v sosedstvu EU s pobudami, ki spodbujajo razvoj, demokracijo, dobro upravljanje in pravno državo, in sicer s krepitvijo civilnega preprečevanja konfliktov in spravnih ukrepov, pa tudi z dejavnostmi v okviru skupne zunanje in varnostne politike, tudi z ustreznim vključevanjem Nata, ki je namreč za svoje članice še vedno temelj kolektivne obrambe in forum za njeno izvajanje;

–  oživljanje skupne varnostne in obrambne politike, ki ne sme več biti najšibkejši člen v procesu povezovanja EU, ob podpori podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko; varnostne razmere zahtevajo, da mora evropska obramba postati samostojna politika, ki bo vsem državam članicam nudila enako stopnjo varnosti in bo enako obravnavala njihove bistvene skrbi v zvezi z varnostjo; strukture, mehanizmi ali instrumenti, ki že obstajajo, morajo postati operativni;

–  napredovanje pri pogajalskem procesu o širitvi, in sicer s krepitvijo družbene, politične in gospodarske stabilnosti ter demokracije v državah kandidatkah, ne da bi pri tem odstopali od københavnskih meril za pristop;

–  povečanje učinkovitosti politike razvojnega sodelovanja ter izboljšanje njenega usklajevanja in skladnosti z drugimi instrumenti EU za zunanje delovanje; zagotavljanje doslednosti in skladnosti med razvojno in varnostno politiko, saj sta med seboj povezani, soodvisni in se vzajemno krepita;

–  vključitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ter usklajenosti politik za razvoj v zunanjo in notranjo politiko EU; poziva Komisijo, naj poroča o svojem načrtu za izvajanje, nadzor, spremljanje in vključevanje agende za leto 2030 in ciljev trajnostnega razvoja;

–  spodbujanje trgovine kot pomembnega instrumenta za spodbujanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, pa tudi uveljavljanje standardov EU na področju človekovih pravic in trajnostnega razvoja; instrumente Unije za trgovinsko zaščito je treba posodobiti in dosledno uveljavljati, po potrebi pa uporabiti tudi nestandardne metodologije;

–  sprejetje rešitev za boj proti hibridnim grožnjam in spodbujanje odpornosti EU, držav članic ter partnerjev EU, zlasti v njenem sosedstvu;

Politike pravične obdavčitve za zadostne vire

31.  poudarja, da se nikoli prej ni bilo bolj nujno boriti proti davčnim utajam in izogibanju davkom, saj ta pojav predstavlja potencialen prihodek za nacionalne proračune v višini do 1 bilijona EUR; meni, da bi lahko te vire porabili za naložbe v prihodnost, pospeševanje zaposlovanja in zmanjšanje neenakosti;

32.  poudarja, da mora Komisija še naprej ukrepati brez odlašanja in zagotavljati da bodo dobički obdavčeni v evropskih državah, v katerih dejansko poteka gospodarska dejavnost in se ustvarja vrednost; EU bi si morala prizadevati za obvezno skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, okrepiti prizadevanja za preiskovanje z davki povezanih kršitev državne pomoči, uporabljati skupna pravila o uporabi in preglednosti davčnih stališč ter oblikovati odločen skupni pristop k zaprtju davčnih oaz;

33.  poziva Komisijo, naj v svoj boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom vključi zunanjo razsežnost, tudi glede dobičkov, ki neobdavčeni zapuščajo Unijo;

Krepitev proračuna EU in finančnih instrumentov

34.  meni, da EU za učinkovito delovanje potrebuje novo finančno in fiskalno strategijo; meni, da bi morala Komisija v ta namen predlagati ukrepe, temelječe na naslednjih načelih in elementih:

–  hitra sprostitev ustreznih virov; obvezno je treba spremeniti sistem financiranja Unije ter okrepiti dejanske lastne vire ali uvesti nove, da bi povečali stabilnost, trajnost in predvidljivost proračuna Unije; obenem je treba spoštovati načelo univerzalnosti in izboljšati preglednost;

–  za doseganje optimalnih rezultatov je treba pri upravljanju proračunskih instrumentov EU posebno pozornost nameniti uspešnosti in stroškovni učinkovitosti ter obenem zagotavljati izpolnjevanje obveznosti in zaščito finančnih interesov EU;

–  EU bi morala sprejeti ukrepe, da bi zbrala sredstva za odzivanje na izzive, povezane z visoko stopnjo brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti, ter na notranje in zunanje vidike begunske krize;

–  večletni finančni okvir je že po dveh letih izvajanja na robu svojih zmogljivosti; brez njegove celovite vmesne revizije iz proračuna EU ne bo več mogoče kriti dodatnih finančnih potreb in financirati novih političnih prednostnih nalog, prav tako pa ne bo mogoče preprečiti nove krize na področju plačil; poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predstavi pregled delovanja večletnega finančnega okvira ter sprejme odločne ukrepe, s katerimi bi povečala zgornje meje in prožnost tega okvira, da se bo lahko odzival na okoliščine, ki jih leta 2013 ni bilo mogoče predvideti;

–  Evropski sklad za strateške naložbe je treba upravljati na način, ki bo omogočil, da bodo vse države članice povečale raven strateških naložb v skladu z uredbo o Evropskem skladu za strateške naložbe, ter zagotovil, da bo javno financiranje naložb prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo in družbo; predlog Komisije za naslednjo fazo tega sklada bi moral temeljiti na teh ciljih;

–  učinkovito izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 bi morale spremljati priprave za obdobje po letu 2020, pri čemer bi bilo treba spoštovati njeno pravo naravo, kot je določena v Pogodbah, njen pomen za razvoj enotnega trga ter njen potencial kot naložbeni instrument, dostopen vsem regijam EU; okrepiti bi bilo treba sinergije med Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi instrumenti za financiranje EU, da bi pospešili pametno, zeleno in vključujočo rast, pri čemer bi bilo treba vzpostaviti verodostojno ravnotežje med nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti ter preprečiti zmanjšanje proračuna za kohezijsko politiko;

–  Komisija bi morala predstaviti predloge za zmanjšanje zapletenosti birokratskih postopkov skupne kmetijske politike za kmete; prav tako bi morala oblikovati boljše instrumente za spoprijemanje z izjemno hudimi krizami na kmetijskih trgih; meni, da je okvirna zakonodaja na ravni EU potrebna za obravnavo nepoštene trgovinske prakse v verigi preskrbe s hrano, kar evropskim kmetom in potrošnikom zagotavlja možnost, da uživajo prednosti pravičnih prodajnih in nakupnih pogojev;

Dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije

35.  vztraja, da je treba spoštovati zahteve prava Unije v zvezi z demokratično odgovornostjo za odločitve v okviru evropskega gospodarskega upravljanja;

36.  meni, da si mora EU prizadevati za večjo ekonomsko in socialno konvergenco, pri tem pa v celoti upoštevati pravila Pakta za stabilnost in rast ter okvir gospodarskega upravljanja iz evropskega semestra;

37.  meni, da bi morala Komisija nenehno izboljševati spremljanje dolgov, primanjkljajev in makroekonomskih neravnotežij, pri tem pa spoštovati Pakt za stabilnost in rast ter spodbujati gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, pri čemer bi bilo treba večjo pozornost nameniti skupni fiskalni naravnanosti euroobmočja;

38.  meni, da mora EU povečati verodostojnost, doslednost, nacionalno lastništvo in demokratično legitimnost evropskega semestra, s čimer bi zagotovila, da bodo države članice uresničevale priporočila za posamezno državo s strukturnimi reformami in naložbami, katerih cilj je posodobiti gospodarstvo, povečati konkurenčnost, zagotoviti fiskalno odgovornost ter odpraviti neenakost in neravnovesja;

39.  poziva k tesnejšemu usklajevanju ekonomskih politik, da bi obravnavali naložbene vrzeli v euroobmočju ter okrepili prizadevanja za reforme, s tem pa povečali konkurenčnost in ohranili povpraševanje;

40.  meni, da bi bilo treba dokončno oblikovati bančno unijo, pri čemer bi morala ukrepe za zmanjševanje tveganja spremljati porazdelitev tveganja;

41.  ugotavlja, da bi bilo treba upoštevati rezultate potekajoče razprave o razvoju fiskalne zmogljivosti ekonomske in monetarne unije;

42.  poziva Komisijo, naj predstavi dosleden in ustrezno utemeljen sveženj predlogov o dokončnem oblikovanju ekonomske in monetarne unije, kot je bilo opredeljeno v poročilu petih predsednikov;

Krepitev temeljih pravic in demokracije

43.  je zaskrbljen, ker sedanje krize niso škodile le povezanosti evropskih družb, temveč so prav tako omajale zaupanje evropskih državljanov v demokratične institucije na ravni EU ter ponekod tudi na nacionalni ravni; zato meni, da mora biti glavna prednostna naloga Evrope okrepiti demokratično legitimnost EU in povrniti zaupanje v njeno sposobnost, da deluje v interesu državljanov;

44.  opozarja, da številni današnji izzivi – od podnebnih sprememb do azila in migracij, od finančnih trgov do dobavnih verig korporacij in od terorističnih mrež do propadlih držav in držav, ki ogrožajo mir, svobodo in demokracijo – presegajo nacionalne meje in zahtevajo evropske rešitve, ki jih je treba osnovati na metodi Skupnosti, s polnim sodelovanjem Komisije in Parlamenta;

45.  opominja, da je Komisija kot varuhinja Pogodb dolžna spodbujati splošni interes Unije (člen 17 PEU), in sicer mir, njene vrednote in blaginjo njenih narodov (člen 3 PEU); poudarja, da ima Parlament tudi posebno politično odgovornost pomagati pri odpravljanju nesoglasij med državami članicami, zagovarjanju splošnih interesov Evropejcev in zagotavljanju demokratične legitimnosti odločitev, sprejetih na evropski ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse pobude, tudi v Evropskem svetu, skladne z določbami Pogodb;

46.  poziva Komisijo, naj sprejme pobude za krepitev evropskih institucij in spodbujanje državljanov EU k večjemu vključevanju v evropsko politično življenje; vse institucije EU pa poziva, naj se bolje povežejo z mlajšimi generacijami in njihovimi razpravnimi forumi; meni, da so mogoči tudi odločnejši ukrepi, s katerimi bi državljane EU seznanili z njihovimi pravicami, izkoristili potencial evropske državljanske pobude in okrepili vlogo evropskega varuha človekovih pravic;

47.  poudarja, da bi morala Komisija predložiti predloge za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, pri tem pa upoštevati prihodnje poročilo Parlamenta; meni, da bi si morala tudi še naprej prizadevati za napredek glede pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, pri tem pa upoštevati mnenje Sodišča o tej zadevi in obravnavati preostale pravne izzive;

48.  poziva vse institucije EU, naj si prizadevajo za najvišje možne standarde preglednosti, odgovornosti in celovitosti ter se borijo proti navzkrižju interesov;

49.  se zavezuje, da bo uporabil vsa orodja in sredstva za spodbujanje obnovljenega demokratičnega procesa na poti k reformi Evropske unije;

°

°  °

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0294.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov