Predlog skupne resolucije - RC-B8-1126/2016Predlog skupne resolucije
RC-B8-1126/2016

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Evropski prostovoljski službi in spodbujanju prostovoljstva v Evropi

24.10.2016 - (2016/2872(RSP))

v skladu s členoma 128(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
S&D (B8-1126/2016)
PPE (B8-1127/2016)
GUE/NGL (B8-1128/2016)
ALDE (B8-1133/2016)
ECR (B8-1134/2016)
Verts/ALE (B8-1135/2016)

Michaela Šojdrová, Milan Zver, Sabine Verheyen, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska v imenu skupine PPE
Silvia Costa, Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Marlene Mizzi v imenu skupine S&D
Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Andrew Lewer v imenu skupine ECR
María Teresa Giménez Barbat, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Yana Toom, Marian Harkin, Marielle de Sarnez, Javier Nart, Carolina Punset, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Jasenko Selimovic, Hannu Takkula v imenu skupine ALDE
Curzio Maltese, Barbara Spinelli, Tania González Peñas, Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Kateřina Konečná, Sofia Sakorafa, Merja Kyllönen, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis) v imenu skupine GUE/NGL
Rebecca Harms, Ernest Maragall v imenu skupine Verts/ALE


Postopek : 2016/2872(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-1126/2016
Predložena besedila :
RC-B8-1126/2016
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o Evropski prostovoljski službi in spodbujanju prostovoljstva v Evropi

(2016/2872(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)[1],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568),

–  ob upoštevanju politične agende zavezništva za evropsko leto prostovoljstva 2011 na področju prostovoljstva v Evropi,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU[4],

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji[5],

–  ob upoštevanju Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev[6],

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o prostovoljstvu in Evropski prostovoljski službi (O-000107/2016 – B8-1803/2016),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker v letu 2016 Evropska prostovoljska služba praznuje 20. obletnico delovanja in ker je v teh dvajsetih letih nudila podporo 100 000 prostovoljcem;

B.  ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011 ob močni podpori Evropskega parlamenta velika politična priložnost, da poudarimo dodano vrednost prostovoljstva v Evropi, in ker bi moral Evropski parlament zdaj, pet let pozneje, razmisliti o tem, kakšen učinek je imelo evropsko leto v smislu dodane vrednosti za razvoj politike in za vključenost prostovoljstva v ključne evropske programe, kot sta Erasmus+ in Evropska prostovoljska služba;

C.  ker je evropsko leto prostovoljstva 2011 dalo zagon in podlago za vzpostavitev in/ali pregled številnih nacionalnih zakonodajnih okvirov za prostovoljstvo v vsej Evropi; ker Evropa še vedno nima usklajene politike na področju prostovoljstva in enotne kontaktne točke v institucijah EU;

D.  ker se ljudje odločijo za prostovoljstvo po svoji svobodni volji in izbiri, brez pričakovanja finančnih koristi; ker se prostovoljstvo lahko opredeli kot solidarnostna dejavnost ter način, kako se spopadati s človeškimi, družbenimi in okoljskimi potrebami in vprašanji;

E.  ker ima prostovoljstvo vrednost in pomen kot eden od najvidnejših izrazov solidarnosti, ki spodbuja in omogoča socialno vključenost, ustvarja družbeni kapital in omogoča preobrazbo družbe, in ker prispeva k razvoju aktivne civilne družbe, ki lahko ponudi ustvarjalne in inovativne rešitve za skupne izzive, ter h gospodarski rasti, zaradi česar je treba o njem presojati s posebnimi merili, glede na ekonomski in socialni kapital;

F.  ker je ozračje naklonjenosti ključno za vključevanje več evropskih državljanov v prostovoljske dejavnosti, s čimer se zagotavlja pravično financiranje prostovoljske infrastrukture, vključno z organizacijami, ki vključujejo prostovoljce, v korist prostovoljcev samih in njihovih dejavnosti;

G.  ker prostovoljstvo zahteva kombinacijo podpornih mehanizmov in/ali ustreznih organizacijskih struktur, ki bi jih bilo treba dodatno okrepiti z ustreznim pravnim okvirom, v katerem bodo opredeljene pravice in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljstva;

H.  ker imajo vsi ljudje enako pravico do dostopa do prostovoljskih priložnosti in zaščite pred vsemi oblikami diskriminacije in ker bi bilo treba vsem zagotoviti pravico, da uskladijo svojo prostovoljsko dejavnost z zasebnim in poklicnim življenjem, kar bi jim omogočilo določeno mero prožnosti v času opravljanja prostovoljske dejavnosti;

I.  ker je priznanje družbene in gospodarske vrednosti prostovoljstva ključno tudi za to, da se podprejo ustrezne spodbude za vse deležnike in se s tem poveča obseg, kakovost in vpliv prostovoljstva;

J.  ker natečaj za evropsko prestolnico prostovoljstva priznava dosežke občin po vsej Evropi v zvezi s priznavanjem in podporo prizadevanj prostovoljcev na svojih področjih;

K.  ker novi program Erasmus+ še vedno nudi priložnosti za financiranje in podporo prostovoljskih projektov, zlasti prek programa Evropska prostovoljska služba, in ker je GD ECHO začel izvajati program prostovoljne pomoči EU, ki nudi praktično podporo projektom humanitarne pomoči; ker novi večletni finančni okvir EU za obdobje 2014–2020 zagotavlja prostovoljnim dejavnostim določena sredstva, zlasti s programom Evropa za državljane, ki ga upravlja Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve (GD HOME), za katerega je prostovoljstvo prednostna naloga; ker imajo prostovoljske organizacije še vedno sila omejen dostop do drugih večjih evropskih skladov, na primer evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

L.  ker je sedanja begunska kriza dober primer in viden pokazatelj pomena prostovoljcev in načina, kako predstavljajo evropske vrednote, prispevajo k vzdržljivosti in so pripravljeni nuditi fleksibilne in praktične rešitve za skupne izzive;

1.  se zaveda, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, ki pomaga krepiti aktivno državljanstvo in pripomore k osebnemu človekovemu razvoju ter da je pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, pa tudi za usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog, ter tehtno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da se koristi prostovoljstva kot strateškega orodja za spodbujanje medsebojnega razumevanja in medkulturnih odnosov kažejo tudi pri prostovoljnem delu, ki se izvaja v sodelovanju s tretjimi državami;

2.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti evropski okvir za prostovoljske dejavnosti v smislu pravnega okvira, ki opredeljuje status prostovoljcev, njihove pravice in odgovornosti ter spodbuja mobilnost in priznavanje znanj in spretnosti; spodbuja države članice, ki še morajo določiti pravno okolje za prostovoljce, naj uporabijo priporočila iz Agende za prostovoljsko politiko v Evropi ter Evropsko listino o pravicah in odgovornostih prostovoljcev;

3.  spodbuja države članice, naj izvajajo konkretne postopke potrjevanja v okviru priporočila Sveta iz leta 2012, da bi zagotovile boljše razumevanje in primerljivost znanj in spretnosti ter izkušenj; poziva, naj se v vseh bodočih pobudah v okviru evropskega potnega lista znanj in spretnosti in Europassa bolj prizna pomen prostovoljstva v smislu priložnostnega in neformalnega učenja; opozarja, da prostovoljstvo ljudem pomaga pridobiti znanja in spretnosti, ki jim lahko olajšajo vstop na trga dela; poudarja, da niti pomisliti ne bi smeli, da bi prostovoljce uporabili kot nadomestne delavce, kaj šele, da bi to res storili;

4.  ugotavlja, da je v Evropi skoraj 100 milijonov državljanov vseh starosti dejavnih v prostovoljstvu, njihovo delo pa ustvari približno 5 % njenega BDP; poziva Komisijo, naj upošteva ekonomsko vrednost dobrin in storitev, ki jih zagotavljajo prostovoljci, in sicer tako, da bi oblikovanje politik bolj usmerili k prostovoljstvu;

5.  predlaga, naj se podpre in izvede zamisel o sofinanciranju prostovoljskega dela s subvencijami EU, kot je nedavno predlagala Komisija v predlogu za novo finančno uredbo;

6.  poziva Eurostat, naj pri tem podpira države članice, da se v Evropi zagotovi zbiranje primerljivih podatkov ter razvoj skupnih kazalnikov in metodologij za merjenje socialnega učinka prostovoljstva v vsej EU; poziva države članice, naj sprejmejo sistem za merjenje ekonomske vrednosti prostovoljstva, ki ga je razvila Mednarodna organizacija dela;

7.  spodbuja države članice, ki še niso ustanovile ustrezno financiranih nacionalnih shem za prostovoljsko službo, naj to storijo in izboljšajo dostop do kakovostnih informacij o možnostih za prostovoljstvo na nacionalni in lokalni ravni, zlasti prek obstoječih informacijskih mrež in vzajemnega obveščanja, poleg tega pa naj ustvarijo nacionalna središča za civilno službo, ki bodo oglaševala tudi mednarodne možnosti prostovoljstva za ljudi vseh starosti;

8.  poziva Komisijo, naj spodbudi pripravo bolj usklajene evropske politike prostovoljstva z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke v okviru Komisije, ki bi povezovala posamezne pobude in programe ter izboljšala dostop do programov prostovoljstva;

9.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o programih nacionalnih prostovoljskih služb, o civilnih službah in solidarnostnih organih ter o sedanjih pogojih za prostovoljstvo v državah članicah, da se omogoči medsebojno razumevanje in širjenje primerov dobre prakse ter preveri možnost za ustanovitev evropske civilne službe, ki bi dopolnjevala obstoječe priložnosti za prostovoljstvo – vse z namenom krepitve evropskega državljanstva;

10.  je seznanjen z zamislijo Komisije o oblikovanju nove evropske mladinske prostovoljske pobude, imenovane „solidarnostne enote EU“; poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost te pobude, da bi pomagala pri delu, ki ga je že opravila civilna družba, ter zagotovila vključitev prostovoljskih organizacij v njeno zasnovo; poudarja tudi, da je treba zagotoviti, da izvajanje pobude ne bo spodjedalo proračunov, ki so že dodeljeni drugim programom;

11.  podpira Komisijo in države članice pri praznovanju 20. obletnice Evropske prostovoljske službe; vztraja, da program Evropske prostovoljske službe koristi sodelujočim posameznikom in organizacijam in vsej družbi ter da bi morala Evropska prostovoljska služba okrepiti državljansko razsežnost programa Erasmus+; poudarja pomen promoviranja Evropske prostovoljske službe med mladimi, zlasti med tistimi, ki še niso pokazali zanimanja za prostovoljstvo in mobilnost, da se jih tako motivira in spremeni njihov odnos, pri tem pa se ne smejo izključiti starejše generacije, saj lahko mnogo prispevajo, na primer z mentorstvom;

12.  spodbuja države članice, naj v svojih izobraževalnih in univerzitetnih sistemih promovirajo Evropsko prostovoljsko službo kot orodje za izobraževanje mlajše generacije o solidarnosti in državljanskem udejstvovanju;

13.  opozarja, da Evropska prostovoljska služba temelji na kakovostni ponudbi prostovoljskih dejavnosti in upošteva listino o prostovoljstvu ter načela listine kakovosti za učno mobilnost ter da bi morala Evropska prostovoljska služba temeljiti na strukturi, ki bi spodbujala prostovoljske organizacije, da bi postale gostiteljice, zato bi jim bilo treba nuditi ustrezna sredstva in usposabljanje, hkrati pa bi morala okrepiti vlogo organizacij, ki usklajujejo in podpirajo številne gostiteljske organizacije, na primer pri administraciji in usposabljanju;

14.  opozarja, da bi morala Evropska prostovoljska služba omogočati hiter in enostaven dostop do tega programa, zato poziva k poenostavitvi sedanjega prijavnega sistema;

15.  poudarja, da je treba okrepiti nadaljevanje dela in lokalno razsežnost po prostovoljski izkušnji v tujini z zagotavljanjem podpore ne samo pred odhodom, ampak tudi po vrnitvi, v obliki usposabljanja po že opravljeni usmeritvi in po ponovni vključitvi v skupnost;

16.  vztraja, da bi bilo treba nuditi mentorstvo ves čas trajanja procesa, z odgovornim vodenjem prostovoljcev in usposabljanjem za prevzem odgovornosti do organizacije in skupnosti;

17.  poziva Komisijo, naj izboljša in preoblikuje strategijo komuniciranja o Evropski prostovoljski službi s poudarjanjem socialne, človeške in državljanske vrednosti prostovoljstva;

18.  poudarja, da ima v prostovoljstvu pomembno vlogo tudi aktivno staranje, saj podpira tako vlogo mladih kot starejših v državljanskem udejstvovanju – opira pa se na zagon, ki sta ga prinesli evropsko leto prostovoljstva (2011) in evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012);

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.