Postopek : 2016/2991(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-1260/2016

Predložena besedila :

RC-B8-1260/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 24/11/2016 - 8.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0445

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 164kWORD 47k
23.11.2016
PE593.694v01-00}
PE593.696v01-00}
PE593.699v01-00}
PE593.702v01-00}
PE593.705v01-00}
PE593.708v01-00}
PE593.709v01-00} RC1
 
B8-1260/2016}
B8-1262/2016}
B8-1265/2016}
B8-1268/2016}
B8-1271/2016}
B8-1274/2016}
B8-1275/2016} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

Verts/ALE (B8-1260/2016)

ECR (B8-1262/2016)

EFDD (B8-1265/2016)

PPE (B8-1268/2016)

S&D (B8-1271/2016)

GUE/NGL (B8-1274/2016)

ALDE (B8-1275/2016)


o položaju ljudstva Guarani Kaiowá v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul (2016/2991(RSP))


Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Roberta Metsola, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eva Paunova, Tunne Kelam, Tomáš Zdechovský, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), József Nagy, Marijana Petir, Claude Rolin, Milan Zver, Pavel Svoboda, Patricija Šulin, Dubravka Šuica, Michaela Šojdrová, Joachim Zeller, László Tőkés, Bogdan Brunon Wenta, Sven Schulze, Laima Liucija Andrikienė, Eduard Kukan, Anna Záborská, Stanislav Polčák, Adam Szejnfeld, Tadeusz Zwiefka, Csaba Sógor, Ivan Štefanec, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Therese Comodini Cachia, Ramona Nicole Mănescu, Inese Vaidere v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Pier Antonio Panzeri, Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Maria Arena, Francisco Assis, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Miriam Dalli, Doru-Claudian Frunzulică, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvie Guillaume, Sergio Gutiérrez Prieto, Eva Kaili, Cécile Kashetu Kyenge, Krystyna Łybacka, Vladimír Maňka, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Pina Picierno, Tonino Picula, Kati Piri, Miroslav Poche, Liliana Rodrigues, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Julie Ward, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Raffaele Fitto, Ruža Tomašić, Jana Žitňanská, Notis Marias, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Branislav Škripek v imenu skupine ECR
António Marinho e Pinto, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Pavel Telička, Fredrick Federley, Ramon Tremosa i Balcells, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, José Inácio Faria, María Teresa Giménez Barbat, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Hannu Takkula, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Cecilia Wikström, Viktor Uspaskich, Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE
Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Tania González Peñas, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat, Kateřina Konečná, Marisa Matias, Merja Kyllönen v imenu skupine GUE/NGL
Ernest Urtasun, Molly Scott Cato v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Isabella Adinolfi v imenu skupine EFDD
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta  o položaju ljudstva Guarani Kaiowá v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul (2016/2991(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o potrebi po zaščiti avtohtonega prebivalstva Brazilije, zlasti resolucije o kršitvah ustavnih pravic avtohtonih ljudstev v Braziliji z dne 15. februarja 1996(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 1995 o položaju avtohtonih ljudstev v Braziliji(2),

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, ki jo je Generalna skupščina sprejela 13. septembra 2007,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju poročila OZN o ciljih trajnostnega razvoja iz septembra 2015,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter svetovnega pakta OZN,

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih (konvencija št. 169), sprejete 27. junija 1989, katere podpisnica je tudi Brazilija,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 9. avgusta 2016 ob mednarodnem dnevu avtohtonih ljudstev po svetu,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998, smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic in evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o pravicah avtohtonih ljudstev Victorie Tauli Corpuz o njeni misiji v Braziliji od 7. do 17. marca 2016 (A/HRC/33/42/Add.1),

–  ob upoštevanju poročila misijonarskega sveta avtohtonih ljudstev (CIMI) iz leta 2016;

–  ob upoštevanju izjav posebnega predstavnika EU za človekove pravice, ki jo je podal v okviru dialoga o človekovih pravicah med EU in Brazilijo,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker veljavna brazilska ustava iz leta 1988, o kateri so potekala pogajanja z avtohtonimi ljudstvi, priznava njihovo pravico do ohranjanja svojih kulturnih tradicij in njihovo izvirno pravico do ozemelj njihovih prednikov; ker je država dolžna to pravico urejati in varovati;

B.  ker po poročanju posebne poročevalke OZN o pravicah avtohtonih ljudstev v zadnjih osmih letih ni bil zabeležen nikakršen napredek pri izvajanju priporočil OZN in razrešitvi dolgo trajajočih vprašanj, ki so za avtohtona ljudstva v Braziliji izredno pomembna, kot je homologacija njihovih ozemelj ter zaskrbljujoče nazadovanje na področju varstva njihovih pravic;

C.  ker je bilo po uradnih podatkih posebnega sekretariata za zdravje avtohtonih ljudstev (SESAI) in avtohtonega zdravstvenega okrožja Mato Grosso do Sul (DSEI-MS) o umorih pripadnikov avtohtonega ljudstva Guarani-Kaiowá v zvezni državi Mato Grosso do Sul umorjenih vsaj 400 pripadnikov tega ljudstva in 14 njegovih voditeljev, vključno s Simiaojem Vilharvo in Clodiodijem de Souzo, ki sta skušala z mirnimi protesti ponovno zavzeti ozemlje svojih prednikov;

D.  ker je po podatkih iz nacionalne raziskave o zdravju in prehrani avtohtonih ljudstev v Braziliji, ki je potekala v letih 2008 in 2009, delež kronično podhranjenih otrok, pripadnikov avtohtonih ljudstev, 26 %, medtem ko pri drugih otrocih znaša 5,9 %; ker iz nedavno opravljene raziskave organizacije FIAN Brazil in misijonarskega sveta avtohtonih ljudstev (CIMI) izhaja, da je 42 % pripadnikov skupnosti Guarani in Kaiowá kronično podhranjenih;

E.  ker neustrezno zagotavljanje zdravstvenega varstva, izobraževanja in socialnih storitev ter nerazmejenost avtohtonih ozemelj vplivata na število samomorov med mladimi in umrljivost dojenčkov; ker je v zadnjih 15 letih vsaj 750 ljudi, večinoma mladih, storilo samomor, umrlo pa je tudi več kot 600 otrok, mlajših od 5 let, večinoma zaradi bolezni, ki bi jih lahko zlahka preprečili in zdravili;

F.  ker več kot 98,33 % avtohtonih ozemelj v Braziliji leži na območju Amazonke, kjer avtohtona ljudstva pogagajo ohraniti biotsko raznovrstnost in s tem prispevajo k preprečevanju podnebnih sprememb; ker po podatkih iz študije „Na poti k splošnemu izhodišču za shranjevanje ogljika na kolektivnih ozemljih: posodobljena analiza prispevka avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti k blaženju podnebnih sprememb“ („Toward a Global Baseline of Carbon Storage in Collective Lands: An Updated Analysis of Indigenous Peoples’ and Local Communities’ Contributions to Climate Change Mitigation“), ki so jo opravili Rights and Resources Initiative, Woods Hole Research Center in World Resources Institute in je bila objavljena 1. novembra 2016, lahko razširitev pravic, povezanih z avtohtonimi ozemlji, pomembno prispeva k varstvu gozdov, biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

G.  ker sta zvezno ministrstvo za državno tožilstvo in nacionalna fundacija za podporo avtohtonih ljudstev (FUNAI) leta 2007 podpisala dogovor o ravnanju, s katerim naj bi do leta 2009 popisali in razmejili 36 ozemelj skupnosti Guarani-Kaiowá v zvezni državi Mato Grosso do Sul;

H.  ker so v teku številne pobude za reformo, razlago in izvajanje brazilske zvezne ustave in ker bi te morebitne spremembe lahko ogrozile pravice avtohtonih ljudstev, priznane v ustavi;

1.  potrjuje dolgoletno partnerstvo med EU in Brazilijo, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju demokratičnih načel in vrednot; izraža pohvalo brazilski vladi za doseženi napredek, pri čemer je treba omeniti konstruktivno vlogo Nacionalne fundacije za Indijance (FUNAI), vrsto sklepov zveznega vrhovnega sodišča za preprečitev izselitev, prizadevanja za uvedbo raznolikih storitev na področju zdravstva in izobraževanja, velik napredek pri razmejevanju ozemelj na območju Amazonke, organizacijo prve nacionalne konference o politiki avtohtonih ljudstev in ustanovitev nacionalnega sveta za politiko avtohtonih ljudstev;

2.  ostro obsoja nasilje nad avtohtonimi skupnostmi v Braziliji; obsoja revščino, v kateri živi ljudstvo Guarani-Kaiowá v državi Mato Grosso do Sul, in razmere na področju človekovih pravic;

3.  poziva brazilske oblasti, naj nemudoma ukrepajo, da bi zaščitile avtohtona ljudstva in zagotovile neodvisne preiskave o umorih avtohtonih prebivalcev in napadih nanje, ko skušajo braniti svoje človekove in ozemeljske pravice, ter storilce privedle pred sodišče;

4.  želi opomniti brazilske oblasti, da so v zvezi z ljudstvom Guarani-Kaiowá dolžne ohranjati in v celoti izvajati določbe brazilske ustave o varstvu pravic posameznikov in o pravicah manjšin in nezaščitenih etničnih skupin;

5.  želi spomniti brazilske oblasti, da jih zlasti brazilska zvezna ustava in zakon št. 6.001/73 oziroma „indijanski statut“ obvezujeta k spoštovanju mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, ki zadevajo avtohtona ljudstva;

6.  priznava vlogo brazilskega zveznega vrhovnega sodišča, ki ščiti izvirne in ustavne pravice avtohtonih ljudstev, in poziva nacionalni svet, naj oblikuje mehanizme in ukrepe za večjo zaščito potreb ranljivih skupin prebivalcev;

7.  poziva brazilske oblasti, naj v celoti izvajajo priporočila posebne poročevalke OZN o pravicah avtohtonih ljudstev po njeni misiji v Braziliji marca 2016;

8.  poziva brazilske oblasti, naj pripravijo delovni načrt za prednostno obravnavo dokončne razmejitve vseh ozemelj, ki jih zahteva ljudstvo Guarani-Kaiowá, in za to ustvarijo tehnično-operativne pogoje, saj je veliko pobojev storjenih zaradi povračilnih ukrepov, povezanih s ponovnim naseljevanjem ozemelj prednikov;

9.  priporoča, da brazilske oblasti zagotovijo dovolj proračunskih sredstev za delo fundacije FUNAI in jih okrepijo s sredstvi, ki so potrebna za opravljanje temeljnih storitev, od katerih so avtohtona ljudstva odvisna;

10.  je zaskrbljen zaradi predlagane ustavne spremembe št. 215/2000 (PEC 215), ki ji brazilska avtohtona ljudstva srdito nasprotujejo, saj bi, če bi bila sprejeta, ogrozila njihove zemljiške pravice;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, predsedniku in vladi Brazilije, predsedniku brazilskega nacionalnega kongresa, sopredsednikoma Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine in Stalnemu forumu Združenih narodov za domorodne zadeve.

 

 

(1)

UL C 65, 4.3.1996, str. 164.

(2)

UL C 287, 30.10.1995, str. 202.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov