Predlog skupne resolucije - RC-B8-1261/2016Predlog skupne resolucije
RC-B8-1261/2016

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o primeru Ildarja Dadina, zapornika vesti v Rusiji

23.11.2016 - (2016/2992(RSP))

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B8-1261/2016)
ECR (B8-1264/2016)
PPE (B8-1267/2016)
S&D (B8-1270/2016)
ALDE (B8-1273/2016)

Cristian Dan Preda, Elmar Brok, Jaromír Štětina, Roberta Metsola, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eva Paunova, Jarosław Wałęsa, Tunne Kelam, Tomáš Zdechovský, Luděk Niedermayer, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), József Nagy, Marijana Petir, Claude Rolin, Milan Zver, Pavel Svoboda, Patricija Šulin, Dubravka Šuica, Michaela Šojdrová, László Tőkés, Bogdan Brunon Wenta, Laima Liucija Andrikienė, Eduard Kukan, Stanislav Polčák, Adam Szejnfeld, Tadeusz Zwiefka, Csaba Sógor, Anna Maria Corazza Bildt, Therese Comodini Cachia, Ivan Štefanec, David McAllister, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Ramona Nicole Mănescu, Inese Vaidere v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Pier Antonio Panzeri, Josef Weidenholzer, Victor Boştinaru, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Maria Arena, Francisco Assis, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Nicola Danti, Isabella De Monte, Doru-Claudian Frunzulică, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvie Guillaume, Sergio Gutiérrez Prieto, Cécile Kashetu Kyenge, Krystyna Łybacka, Vladimír Maňka, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Pina Picierno, Tonino Picula, Kati Piri, Miroslav Poche, Liliana Rodrigues, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Julie Ward, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Geoffrey Van Orden, Ryszard Antoni Legutko, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Karol Karski, Anna Elżbieta Fotyga, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Monica Macovei, Raffaele Fitto, Jana Žitňanská, Ruža Tomašić, Zdzisław Krasnodębski, Arne Gericke v imenu skupine ECR
Johannes Cornelis van Baalen, Ramon Tremosa i Balcells, Izaskun Bilbao Barandica, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Pavel Telička, Marietje Schaake, Beatriz Becerra Basterrechea, Petras Auštrevičius, Dita Charanzová, Fredrick Federley, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, José Inácio Faria, María Teresa Giménez Barbat, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Frédérique Ries, Jasenko Selimovic, Hannu Takkula, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Cecilia Wikström, Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE
Heidi Hautala, Rebecca Harms v imenu skupine Verts/ALE

Postopek : 2016/2992(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-1261/2016
Predložena besedila :
RC-B8-1261/2016
Razprave :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o primeru Ildarja Dadina, zapornika vesti v Rusiji

(2016/2992(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji, zlasti resolucij z dne 23. oktobra 2012 o skupnih vizumskih omejitvah za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[1], z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji[2], z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, ki so bili udeleženi pri dogodkih na trgu Bolotnaja[3]; svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[4]; in resolucij z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji[5], z dne 12. marca 2015 o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji[6], z dne 10. junija 2015 o stanju odnosov med EU in Rusijo[7] ter z dne 10. septembra 2015 o Rusiji, zlasti o primerih Estona Kohvera, Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka[8],

–  ob upoštevanju izidov vrhunskega srečanja med EU in Rusijo 3. in 4. junija 2013 ter posvetovanj o človekovih pravicah 19. maja 2013,

–  ob upoštevanju ruske ustave, zlasti njenega člena 29, ki ščiti svobodo govora, in člena 31, ki vključuje pravico do mirnega zbiranja,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bil ruski opozicijski aktivist Ildar Dadin v začetku decembra 2015 obsojen na tri leta zapora, potem ko je organiziral vrsto mirnih protivojnih protestov in zborovanj, s čimer je prva oseba v Rusiji, obsojena na podlagi strogega zakona o javnem zbiranju, sprejetega leta 2014;

B.  ker je bil Ildar Dadin obsojen na tri leta zapora, kar je leto več, kot je predlagalo tožilstvo; ker je bila po pritožbi kazen skrajšana na dve leti in pol;

C.  ker naj bi predstavniki ruskih oblasti v kazenski koloniji št. 7 v Kareliji Ildarja Dadina v zaporu redno mučili, pretepali, z njim nečloveško ravnali in mu grozili z umorom;

D.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice odobrilo prošnjo Dadinovega odvetnika in Ruski federaciji naložilo, naj zagotovi učinkovito preiskavo, Ildarja Dadina preseli v drugo kaznilnico ter mu zagotovi komunikacijo s pravnim zastopnikom;

E.  ker primer Ildarja Dadina ni osamljen in verodostojna poročila o človekovih pravicah namigujejo na sistemsko uporabo mučenja, zlorab in nečloveškega ravnanja v ruskem kazenskem sistemu; ker mučitelji in tisti, ki so odgovorni za mučenje in zlorabo zapornikov v zaporih ali kazenskih ustanovah in prehodnih zaporih, pogosto niso kaznovani;

F.  ker je generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland 3. novembra 2016 izrazil zaskrbljenost zaradi obtožb o grdem ravnanju z Dadinom pravosodnemu ministru Ruske federacije Aleksandru Konovaljevu;

G.  ker se je po poročanju Centra za človekove pravice Memorial število političnih zapornikov v Rusiji v zadnjih letih močno povečalo, trenutno naj bi znašalo 102 osebi, med katerimi so Aleksander Kostenko Fedorovič, Ivan Nepomnjaših, Dmitri Bučenkov, Vladimir Jonov, Maksim Panfilov in drugi; ker je v letu 2015 Rusija 109-krat kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kar je največ med vsemi državami;

H.  ker je bilo leta 2015 zabeleženih 197 primerov smrti v policijskem priporu, vključno s 109 primeri „nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja“ in 62 samomori, kar namiguje na zelo razširjene zlorabe, mučenje in grdo ravnanje z zaporniki v kazenskem sistemu Ruske federacije;

I.  ker je moskovsko sodišče 26. oktobra 2016 naložilo Analitičnemu centru Jurija Levade, eni od treh glavnih organizacij za analizo javnega mnenja v Rusiji, kazen 300 000 rubljev saj se center ni prijavil kot „tuj agent“;

J.  ker je predsednik Putin nedavno podpisal odlok, s katerim Rusija zavrača sodelovanje v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča; ker je ruski zunanji minister v javni izjavi Mednarodno kazensko sodišče označil za neučinkovito in enostransko ter izrazil zaskrbljenost zaradi preiskave dogodkov iz avgusta 2008 v Južni Osetiji; ker so tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča na spletni strani sodišča objavili poročilo, da je rusko okupacijo spremljalo nadlegovanje in ustrahovanje krimskih Tatarov;

K.  ker se je oktobra 2016 Svet Organizacije združenih narodov za človekove pravice odločil, da Rusije ne bo ponovno izvolil v članstvo, potem ko je več kot 80 organizacij za človekove pravice in mednarodno pomoč podpisalo pismo, v katerem pozivajo članice OZN, naj preprečijo izvolitev Rusije v članstvo tega organa;

1.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Ildarja Dadina in vseh drugih, ki so pridržani na podlagi lažnih ali neutemeljenih obtožb, ker so uveljavljali pravico do izražanja in zbiranja;

2.  je globoko zaskrbljen, ker je bil v kazenski zakonik Ruske federacije dodan člen, ki nalaga nove omejitve za javna zborovanja in jih opredeljuje kot kaznivo dejanje;

3.  poziva Ruske organe, naj opravijo temeljito in pregledno preiskavo vseh obtožb Ildarja Dadina glede mučenja in grdega ravnanja, pri tem pa naj sodelujejo neodvisni strokovnjaki za človekove pravice; poziva k neodvisni preiskavi obtožb o mučenju, zlorabah in poniževalnem in nečloveškem ravnanju državnih uradnikov v ruskih priporih, delovnih taboriščih in zaporih;

4.  v zvezi s tem poziva Rusko federacijo, naj opravi temeljit pregled svojega kazenskega sistema, da bi izvedla korenito reformo sistema in v celoti izvajala standarde, dogovorjene v okviru ustreznih mednarodnih konvencij;

5.  izraža solidarnost z vsemi, ki so bili na podlagi neutemeljenih obtožb aretirani v Rusiji in na začasno okupiranih ozemljih Ukrajine, vključno s krimskimi Tatari, ter poziva k njihovi takojšnji izpustitvi;

6.  želi opomniti Rusijo, da je pomembno, da kot članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v celoti upošteva svoje mednarodne pravne obveze ter da v celoti spoštuje temeljne človekove pravice in načelo pravne države, zapisane v različnih mednarodnih pogodbah in sporazumih, katerih podpisnica in pogodbenica je; poudarja, da lahko Ruska federacija velja za zanesljivo partnerico na področju mednarodnega sodelovanja samo, če bo spoštovala svoje obveznosti iz mednarodnega prava; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi predsedniškega odloka, s katerim Rusija odstopa od Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča;

7.  poziva rusko vlado, naj sprejme konkretne in takojšnje ukrepe, da bi spoštovala vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Rusijo; v zvezi s tem obžaluje, da je Ruska federacija v novem zakonu, sprejetem decembra 2015, svoje ustavno sodišče pooblastila, da lahko razveljavi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice;

8.  poziva Svet, naj oblikuje enotno politiko do Rusije, ki bo 28 držav članic in institucije EU zavezovala, da v odnosih med EU in Rusijo odločno in soglasno podprejo vlogo človekovih pravic in spoštovanje mednarodnega prava; poziva visoko predstavnico in podpredsednico, naj skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje oblikuje vsebinsko in konkretno strategijo za podporo ruski civilni družbi in organizacijam, pri tem pa uporabi Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice;

9.  poziva Svet, naj sprejme vrsto usmerjenih sankcij, s katerimi bo kaznoval odgovorne za grdo ravnanje z Ildarjem Dadinom in drugimi zagovorniki človekovih pravic;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje  Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.