SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o odnosih med EU in Turčijo
23.11.2016 - (2016/2993(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B8-1276/2016)
ALDE (B8-1277/2016)
GUE/NGL (B8-1278/2016)
ECR (B8-1281/2016)
PPE (B8-1282/2016)
S&D (B8-1283/2016)
Cristian Dan Preda, Renate Sommer, Elmar Brok, Michaela Šojdrová v imenu skupine PPE
Gianni Pittella, Kati Piri, Knut Fleckenstein, Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Maria Arena, Zigmantas Balčytis, Brando Benifei, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Nicola Caputo, Nicola Danti, Isabella De Monte, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvie Guillaume, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Agnes Jongerius, Eva Kaili, Cécile Kashetu Kyenge, Krystyna Łybacka, Vladimír Maňka, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Pina Picierno, Miroslav Poche, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Tibor Szanyi, Paul Tang, Marc Tarabella, Elena Valenciano, Julie Ward, Boris Zala, Carlos Zorrinho v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ruža Tomašić v imenu skupine ECR
Guy Verhofstadt, Alexander Graf Lambsdorff, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Marielle de Sarnez, Martina Dlabajová, José Inácio Faria, María Teresa Giménez Barbat, Nathalie Griesbeck, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Kateřina Konečná, Merja Kyllönen, Barbara Spinelli, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Eleonora Forenza, Marie-Christine Vergiat, Younous Omarjee, Sofia Sakorafa, Helmut Scholz, Marisa Matias, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez v imenu skupine GUE/NGL
Rebecca Harms, Ska Keller, Bodil Valero, Ernest Maragall, Ulrike Lunacek, Barbara Lochbihler, Josep-Maria Terricabras, Helga Trüpel, Igor Šoltes, Heidi Hautala, Bart Staes, Molly Scott Cato, Judith Sargentini, Klaus Buchner, Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o odnosih med EU in Turčijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji[1] in z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Turčiji za leto 2015[2],
– ob upoštevanju letnega poročila o napredku Turčije za leto 2016, ki ga je Komisija objavila 9. novembra 2016 (SWD(2016)0366),
– ob upoštevanju pogajalskega okvira EU za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Turčiji z dne 18. julija 2016,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)[3],
– ob upoštevanju svobode izražanja, ki je določena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je tudi Turčija,
– ob upoštevanju memorandumov komisarja Sveta Evrope za človekove pravice,
– ob upoštevanju izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 26. julija 2016 o ukrepih, sprejetih ob izrednih razmerah v Turčiji,
– ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,
A. ker sta Evropska unija in Evropski parlament ostro obsodila spodleteli vojaški udar v Turčiji ter priznala, da imajo turške oblasti legitimno pristojnost, da sodno preganjajo odgovorne za ta poskus in udeležence v njem;
B. ker je Turčija pomembna partnerica in se od nje kot države kandidatke pričakuje spoštovanje najvišjih standardov demokracije, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, pravne države, temeljnih svoboščin in splošne pravice do poštenega sojenja; ker je Turčija članica Sveta Evrope od leta 1950 in je zato zavezana spoštovati Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;
C. ker so represivni ukrepi, ki jih je v izrednih razmerah sprejela turška vlada, nesorazmerni in v nasprotju s temeljnimi pravicami in svoboščinami, zagotovljenimi s turško ustavo, ter demokratičnimi vrednotami, na katerih temelji Evropska unija, in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah; ker so oblasti po poskusu državnega udara aretirale deset poslancev turške velike nacionalne skupščine, ki so člani opozicijske stranke HDP, in približno 150 novinarjev, kar je največ na svetu; ker je bilo pridržanih 2386 sodnikov in tožilcev ter 40.000 drugih, od katerih jih je več kot 31.000 ostalo v priporu; ker je iz poročila Komisije o Turčiji za leto 2016 razvidno, da je 129.000 javnih uslužbencev še vedno suspendiranih (66.000) ali odpuščenih (63.000) 129.000 javnih uslužbencev, proti večini pa še do danes ni bila vložena obtožnica;
D. ker so predsednik Erdogan in člani turške vlade večkrat izjavili, da nameravajo znova uvesti smrtno kazen; ker je Svet v sklepih o Turčiji, ki jih je sprejel 18. julija 2016, znova poudaril, da je nedvoumno zavračanje smrtne kazni osnovni element pravnega reda Unije;
E. ker so razmere, v katerih so se znašli ljudje, ki so bili po poskusu državnega udara pridržani in aretirani, množično odpuščanje državnih uradnikov in hudo omejevanje svobode izražanja ter omejevanja tiska in medijev v Turčiji zelo zaskrbljujoči;
F. ker peti odstavek pogajalskega okvira za pristopna pogajanja s Turčijo določa, da bo Komisija v primeru hudih in vztrajnih kršitev načel svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, na katerih temelji Unija, na lastno pobudo ali na zahtevo tretjine držav članic priporočila prekinitev pogajanj in predlagala pogoje za njihovo morebitno nadaljevanje;
G. ker bi začasna prekinitev pogajanj pomenila, da bi pogovore ustavili, da ne bi odpirali novih poglavij in da ne bi sprejemali novih pobud v zvezi s pogajalskim okvirom EU za Turčijo;
1. ostro obsoja nesorazmerne represivne ukrepe, ki se izvajajo v Turčiji po spodletelem poskusu vojaškega udara julija 2016; je še vedno zavezan temu, da Turčija ostane tesno povezana z EU; vseeno poziva Komisijo in države članice, naj sprožijo začasno odložitev pristopnih pogajanj s Turčijo;
2. se zavezuje, da bo ponovno pregledal svoje stališče, če bo Turčija odpravila nesorazmerne ukrepe v izrednih razmerah; pri pregledu bo upošteval, ali sta bila pravna država in spoštovanje temeljnih pravic ponovno vzpostavljena v vsej državi; meni, da je ustrezno ta pregled začeti po tem, ko bo izredno stanje odpravljeno;
3. znova poudarja, da bo treba proces pristopa formalno prekiniti, če bo turška vlada ponovno uvedla smrtno kazen;
4. ugotavlja, da Turčija ni izpolnila sedmih izmed 72 referenčnih meril iz načrta za vizumsko liberalizacijo, od tega nekaterih zelo pomembnih;
5. ugotavlja, da je nadgrajevanje carinske unije za Turčijo pomembno; poudarja, da bo opustitev tega procesa imela za državo hude gospodarske posledice;
6. poziva Komisijo, naj v poročilu o vmesnem pregledu tega instrumenta, predvidenem v letu 2017, razmisli o nedavnih dogodkih v Turčiji; poziva Komisijo, naj preuči možnost povečanja podpore turški civilni družbi iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;
7. spodbuja Komisijo, Svet Evrope in Beneško komisijo, naj turškim oblastem ponudijo dodatno pravosodno pomoč;
8. opozarja na strateški pomen odnosov med EU in Turčijo za obe strani; priznava, da je Turčija sicer pomembna partnerica EU, vendar morata obe strani partnerstva pokazati politično voljo za sodelovanje; meni, da Turčija ne izkazuje te politične volje, saj se z dejanji svoje vlade vse bolj odmika od evropske poti;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Turčije.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0423.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0133.
- [3] UL L 77, 15.3.2014, str. 11.