SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Filipinih, primer senatorke Leile M. De Lima
15.3.2017 - (2017/2597(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B8-0193/2017)
Verts/ALE (B8-0197/2017)
EFDD (B8-0199/2017)
S&D (B8-0222/2017)
GUE/NGL (B8-0223/2017)
ALDE (B8-0225/2017)
PPE (B8-0226/2017)
Cristian Dan Preda, Tomáš Zdechovský, Marijana Petir, Tunne Kelam, Pavel Svoboda, Ivan Štefanec, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Elisabetta Gardini, Milan Zver, Brian Hayes, David McAllister, Eduard Kukan, Bogdan Brunon Wenta, József Nagy, Michaela Šojdrová, Roberta Metsola, Romana Tomc, Patricija Šulin, Maurice Ponga, Sven Schulze, Csaba Sógor, Željana Zovko, Ivana Maletić, Stanislav Polčák, Deirdre Clune, Giovanni La Via, Claude Rolin, Adam Szejnfeld, Jiří Pospíšil, Dubravka Šuica, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Therese Comodini Cachia, Krzysztof Hetman, Anna Záborská, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Inese Vaidere, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok v imenu skupine PPE
Victor Boştinaru, Soraya Post, Neena Gill v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Karol Karski, Ryszard Antoni Legutko, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Monica Macovei, Valdemar Tomaševski, Anna Elżbieta Fotyga, Mark Demesmaeker, Branislav Škripek, Raffaele Fitto, Jana Žitňanská, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ruža Tomašić, Arne Gericke v imenu skupine ECR
Johannes Cornelis van Baalen, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, María Teresa Giménez Barbat, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat, Kateřina Konečná, Barbara Spinelli, Merja Kyllönen, Helmut Scholz v imenu skupine GUE/NGL
Barbara Lochbihler, Maria Heubuch, Heidi Hautala, Ernest Urtasun, Igor Šoltes, Davor Škrlec, Bronis Ropė, Bodil Valero v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Isabella Adinolfi, Beatrix von Storch v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o Filipinih, primer senatorke Leile M. De Lima
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Filipinih, zlasti resolucije z dne 15. septembra 2016[1],
– ob upoštevanju izjav delegacije EU in tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
– ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (nekdanjo Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964 z imenovanjem filipinskega veleposlanika pri EGS,
– ob upoštevanju statusa Filipinov kot ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),
– ob upoštevanju izjave Mednarodne komisije pravnikov z dne 28. februarja 2017,
– ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani,
– ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker Filipine in EU vežejo dolgoletni diplomatski, gospodarski, kulturni in politični odnosi;
B. ker je bil 23. februarja 2017 izdan nalog za prijetje filipinske senatorke Leile M. De Lima iz opozicijske liberalne stranke zaradi domnevnih obtožb, povezanih z drogami; ker so senatorko De Lima 24. februarja 2017 aretirali in pridržali; ker jo lahko, če bo obsojena, doleti kazen v višini od 12 let do dosmrtnega zapora in izključitev iz senata;
C. ker obstajajo resni pomisleki, da so kazniva dejanja, ki jih je obtožena senatorka De Lima, skoraj povsem izmišljena; ker organizacija Amnesty International senatorko De Lima obravnava kot zapornico vesti;
D. ker je senatorka De Lima zagovornica človekovih pravic in najvidnejša kritičarka kampanje proti drogam filipinskega predsednika Rodriga Duterteja; ker je odkrito obsodila filipinsko vojno proti drogam; ker je senatorka De Lima predsednica filipinske komisije za človekove pravice; ker obstaja resna zaskrbljenost za njeno varnost; ker številne trditve, da na mestih za pridržanje prihaja do mučenja, niso privedle do preiskav;
E. ker so senatorko De Lima 19. septembra 2016 odstranili z mesta predsednice odbora senata za pravosodje in človekove pravice; ker je v času, ko je vodila komisijo za človekove pravice, preiskovala domnevne zunajsodne usmrtitve okoli 1.000 ali več domnevnih preprodajalcev in uživalcev drog v mestu Davao, ko je bil predsednik Duterte župan tega mesta; ker je bila po zaslišanjih doživela poplavo nadlegovanja in ustrahovanja javnih organov, napadi pa so se v zadnjih 8 mesecih zaostrili;
F. ker je organizacija Humans Rights Watch 2. marca 2017 objavila poročilo License to Kill: Philippine Police Killings in Duterte’s ‘War on Drugs’ (Dovoljenje za ubijanje: filipinski policijski poboji v vojni proti drogam predsednika Duterteja), v katerem so dokumentirane zunajsodne usmrtitve, povezane s kampanjo proti drogam;
G. ker od kar je predsednik Duterte dne 30. junija 2016 nastopil funkcijo poročajo o več kot 7.000 z drogami povezanih usmrtitvah, ki so jih izvedle policija in milice; ker je predsednik obljubil, da bo nadaljeval kampanjo proti drogam do konca predsedniškega mandata leta 2022;
H. ker je predsednik Duterte kot odgovor na poboj uradnikov, ki so ga izvedli uporniki iz komunistične Nove ljudske vojske (New People’s Army) na jugu Filipinov 8. marca 2017, vojski ukazal, naj izvaja operacije proti upornikom ne glede na postransko škodo;
I. ker je filipinska nacionalna policija dne 30. januarja 2017 začasno ustavila policijske operacije proti drogam zaradi okrutne, domnevno z bojem proti drogam povezane usmrtitve; ker je predsednik Duterte filipinskim oboroženim silam ukazal, naj zapolnijo to vrzel v kampanji boja proti drogam;
J. ker se zagovorniki človekovih pravic, aktivisti in novinarji na Filipinih, tudi senatorka De Lima, soočajo z grožnjami, nadlegovanjem, ustrahovanjem in kibernetskim ustrahovanjem; ker tistim, ki kršijo pravice teh skupin, za kršitve ni treba odgovarjati, saj ni pravih preiskav; ker je predsednik Duterte novembra 2016 javno grozil zagovornikom človekovih pravic s smrtjo;
K. ker je predstavniški dom dne 7. marca 2017 odobril zakon št. 4727 o ponovni uvedbi smrtne kazni za huda kazniva dejanja, povezana z drogami; ker so Filipini kot prva država v regiji smrtno kazen odpravili leta 2007; ker vlada predsednika Duterteja ravno obravnava možnost sprejetja zakonodaje o znižanju najnižje starosti za kazensko odgovornost s 15 na 9 let;
L. ker so Filipini septembra 2016 znova prevzeli predsedovanje združenju ASEAN za leto 2017;
1. poziva, naj takoj izpustijo senatorko Leilo M. De Lima in ji medtem ko je v priporu, zagotovijo ustrezno varnost; poziva filipinske oblasti, naj zagotovi pošteno sojenje, pri čimer opominja na pravico do domneve nedolžnosti, naj umaknejo vse politično motivirane obtožbe proti senatorki in prenehajo z vsakršnim nadaljnjim nadlegovanjem;
2. razume, da je na Filipinih na milijone ljudi, ki trpijo posledice hude odvisnosti od drog; ostro obsoja trgovino z drogami in uživanje drog na Filipinih; poziva vlado, naj prednost nameni boju proti mrežam prekupčevalcev in kraljem mamilskih kartelov, ne pa lovu na male uporabnike drog; poudarja, da mora ta boj potekati hkrati z ukrepi za preprečevanje in odvajanje; spodbuja vlado pri njenih prizadevanjih za odprtje novih centrov odvajanja;
3. odločno obsoja visoko število zunajsodnih usmrtitev, ki so jih zagrešile oborožene sile in milice in so bile povezane s kampanjo proti drogam; izreka sožalje družinam žrtev; izraža resno zaskrbljenost zaradi verodostojnih poročil, da filipinske policijske sile ponarejajo dokaze, da bi upravičile zunajsodne usmrtitve in da je cilj predvsem revno prebivalstvo v mestih; poziva organe Filipinov, naj nemudoma izvedejo nepristransko in smiselno preiskavo teh zunajsodnih usmrtitev ter kazensko preganjajo in kaznujejo vse storilce; poziva EU, naj podpre te preiskave; poziva filipinske oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi preprečile nadaljnje usmrtitve;
4. izraža resno zaskrbljenost zaradi izjav predsednika Duterteja v odgovor na poboj uradnikov 8. marca 2017 in odločno poziva filipinske civilne in vojaške oblasti, naj strogo spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, ki določa posebne omejitve za vse strani v oboroženem konfliktu, in sicer da morajo prizanesti civilistom in osebam, ki v sovražnostih niso aktivno udeležene;
5. poziva EU, da pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice podpre uvedbo neodvisne mednarodne preiskave nezakonitih usmrtitev in drugih kršitev na Filipinih med bojem predsednika Duterteja proti drogam;
6. je globoko zaskrbljen zaradi sklepa predstavniškega doma o ponovni uvedbi smrtne kazni; poziva filipinske oblasti, naj nemudoma ustavijo postopek za ponovno uvedbo smrtne kazni; opominja, da EU meni, da gre pri smrtni kazni za kruto in nečloveško kaznovanje, ki ne odvrača od kaznivih dejanj; poziva filipinsko vlado, naj ne zniža najnižje starosti za kazensko odgovornost;
7. poziva EU, naj pozorno spremlja primer senatorke De Lima;
8. poziva EU, naj uporabi vse razpoložljive instrumente za pomoč filipinski vladi pri spoštovanju njenih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, zlasti prek okvirnega sporazuma;
9. poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, da bi Filipine prepričala, naj prenehajo z zunajsodnimi usmrtitvami, povezanimi s kampanjo proti drogam, in če v naslednjih nekaj mesecih vsebinskih izboljšav ne bo, pa tudi s postopkovnimi ukrepi za morebitno odpravo preferencialov GSP +;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Filipinov, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom i držav članic, visokemu komisarju Organizacije združenih narodov za človekove pravice in vladam Združenja držav jugovzhodne Azije.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0349.