SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah na področju človekovih pravic v Indoneziji
14.6.2017 - (2017/2724(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B8-0424/2017)
Verts/ALE (B8-0425/2017)
S&D (B8-0426/2017)
ALDE (B8-0428/2017)
GUE/NGL (B8-0430/2017)
PPE (B8-0431/2017)
Cristian Dan Preda, Esther de Lange, Jeroen Lenaers, Sandra Kalniete, Elmar Brok, Mairead McGuinness, Brian Hayes, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Marijana Petir, Ivan Štefanec, József Nagy, Milan Zver, Dubravka Šuica, Pavel Svoboda, Tunne Kelam, Patricija Šulin, Krzysztof Hetman, Sven Schulze, Tomáš Zdechovský, Ivana Maletić, Claude Rolin, Romana Tomc, László Tőkés, Bogdan Brunon Wenta, Eduard Kukan, Csaba Sógor, Adam Szejnfeld, Giovanni La Via, Jaromír Štětina, Jiří Pospíšil, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Laima Liucija Andrikienė, Roberta Metsola, Deirdre Clune, Stanislav Polčák, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Julia Pitera v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post, David Martin v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Ruža Tomašić, Monica Macovei v imenu skupine ECR
Hilde Vautmans, Izaskun Bilbao Barandica, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Johannes Cornelis van Baalen, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Gérard Deprez, María Teresa Giménez Barbat, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Louis Michel, Javier Nart, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Paavo Väyrynen, Ramon Tremosa i Balcells, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat, Barbara Spinelli, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Estefanía Torres Martínez, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Helmut Scholz, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis) v imenu skupine GUE/NGL
Barbara Lochbihler, Heidi Hautala, Bodil Valero, Ernest Urtasun, Bronis Ropė, Davor Škrlec, Igor Šoltes, Maria Heubuch, Jordi Solé v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Isabella Adinolfi v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na področju človekovih pravic v Indoneziji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Indoneziji, zlasti z dne 19. januarja 2017[1],
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Indonezijo, ki je začel veljati 1. maja 2014, in skupnega sporočila za javnost z dne 29. novembra 2016 po prvi seji skupnega odbora EU-Indonezija v okviru tega sporazuma,
– ob upoštevanju lokalne izjave EU z dne 9. maja 2017 o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in svobodi izražanja,
– ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Indoneziji z dne 17. februarja 2017, splošnega rednega pregleda (tretji krog) in povzetka stališč zainteresiranih strani z dne 20. februarja 2017,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 27. julija 2016 o načrtovanih usmrtitvah v Indoneziji,
– ob upoštevanju šestega dialoga med Evropsko unijo in Indonezijo o človekovih pravicah, ki je potekal 28. junija 2016,
– ob upoštevanju bangkoške deklaracije z dne 14. oktobra 2016 o spodbujanju globalnega partnerstva med združenjem ASEAN in EU za skupne strateške cilje,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Indonezija ratificirala leta 2006,
– ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1987,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je Indonezija po številu prebivalcev četrta največja država na svetu, tretja največja demokracija in največja pretežno muslimanska država, katere raznoliko družbo sestavlja 255 milijonov državljanov različnih narodnostnih, jezikovnih in kulturnih skupnosti;
B. ker je Indonezija pomembna partnerica EU; ker so odnosi med EU in Indonezijo, ki je članica skupine G-20, trdni; ker imata EU in Indonezija enake vrednote glede človekovih pravic, upravljanja in demokracije;
C. ker je bilo leta 2016 zabeleženih največ primerov nasilja, diskriminacije, verbalnega nadlegovanja in sovražnih izjav nad lezbijkami, geji, biseksualnimi, transseksualnimi in interseksualnimi osebami (LGBTI) v Indoneziji doslej; ker naj bi te napade domnevno neposredno ali posredno podžigali vladni organi, državne ustanove in skrajneži; ker so se ti napadi leta 2017 še zaostrili;
D. ker v posebni avtonomni pokrajini Aceh, v kateri vlada šeriatsko pravo, sporazumni spolni odnosi med osebami istega spola in spolni odnosi zunaj zakonske zveze veljajo za kaznivo dejanje, predvidena kazen zanje pa je do 100 udarcev z bičem in 100 mesecev zapora; ker sta bila dva mlada moška maja 2017 zaradi spolnih odnosov med osebama istega spola obsojena na 85 udarcev s palico; ker je pravica ne biti mučen temeljna in neodtujljiva pravica;
E. ker drugod po Indoneziji homoseksualnost ni nezakonita; ker je skupnost LGBTI v zadnjih letih močno na udaru;
F. ker je bilo 21. maja 2017 med policijsko racijo v gejevskem klubu v Džakarti aretiranih 141 moških zaradi kršenja zakonodaje o pornografiji;
G. ker na indonezijskem ustavnem sodišču od januarja 2016 poteka pregled peticije za kriminalizacijo spolnih odnosov med osebami istega spola in spolnih odnosov zunaj zakonske zveze;
H. ker nestrpnost do verskih manjšin v Indoneziji narašča, kar omogočajo diskriminatorni zakoni in predpisi, vključno z zakonom o bogokletstvu, ki uradno priznava samo šestih veroizpovedi; ker je bilo po zakonih o bogokletstvu od junija 2017 obsojenih in zaprtih več ljudi;
I. ker je nacionalna komisija za človekove pravice (Komisi Nasional Hak Asaki Manusia) januarja 2017 ugotovila, da je verska nestrpnost v nekaterih pokrajinah, kot je Zahodna Java, veliko bolj prisotna kot v drugih in da so regionalni vladni uradniki pogosto odgovorni za dopuščanje ali neposredno izvajanje zlorab;
J. ker vlada resna zaskrbljenost zaradi ustrahovanja in nasilja nad novinarji; ker bi novinarji morali imeti dostop do vse države;
K. ker je bilo po podatkih organizacije Human Rights Watch med letoma 2010 in 2015 kar 49 % deklic, starih 14 let ali manj, žrtev pohabljanja ženskih spolnih organov;
L. ker so oblasti julija 2016 usmrtile štiri obsojene preprodajalce drog in navedle, da bo leta 2017 usmrčenih še 10 zapornikov, obsojenih na smrtno kazen;
1. ceni tesne odnose med EU in Indonezijo ter ponavlja, kako pomembne so močne in dolgoletne politične, gospodarske in kulturne vezi med njima; poudarja pomen dialoga o človekovih pravicah med EU in Indonezijo, saj omogoča odprto izmenjavo mnenj o človekovih pravicah in demokraciji, ki so tudi podlaga za sporazum o partnerstvu in sodelovanju;
2. poziva k intenzivnejšim parlamentarnim stikom med EU in Indonezijo, na podlagi katerih bo mogoče konstruktivno razpravljati o različnih vprašanjih vzajemnega interesa, tudi glede človekovih pravic; indonezijski parlament poziva, naj okrepi te medparlamentarne odnose;
3. pozdravlja indonezijsko angažiranje na regionalni in večstranski ravni; poudarja, da je bila Indonezija nedavno obravnavana v okviru splošnega rednega pregleda med sejo Sveta OZN za človekove pravice, ki je potekala maja 2017; poudarja, da se je Indonezija, tako kot v preteklih ciklih, prostovoljno javila za pregled;
4. poziva oblasti posebne avtonomne pokrajine Aceh, naj preprečijo nadaljnje preganjanje homoseksualcev in s spremembo islamskega kazenskega zakonika dekriminalizirajo homoseksualnost; strogo obsoja kaznovanje s šibanjem dveh homoseksualcev, starih 20 in 23 let, v Acehu dne 22. maja 2017, saj so organi v Acehu prvič koga šibali zaradi homoseksualnosti; ostro obsoja, da je homoseksualnost po islamskem kazenskem zakoniku Aceha, ki temelji na šeriatskem pravu, nezakonita; poudarja, da je kaznovanje teh moških kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki lahko po mednarodnem pravu pomeni mučenje; poleg tega poziva oblasti, naj nemudoma odpravijo javno bičanje;
5. je zaskrbljen tudi zaradi vse večje nestrpnosti do indonezijske skupnosti LGBTI zunaj posebne avtonomne pokrajine Aceh; ostro obsoja, da je bilo kljub temu, da homoseksualnost po indonezijskem kazenskem zakoniku ni kaznivo dejanje, 21. maja 2017 v policijski raciji v prostorih gejevskega kluba v Džakarti aretiranih 141 moških; poziva oblasti in vladne uradnike, naj se vzdržijo javnih izjav, ki diskriminirajo osebe LGBTI ali druge manjšine v državi; poudarja, da ima policija nalogo, da izvršuje zakone in ščiti ranljive manjšine, ne pa da jih preganja;
6. zavrača trditev indonezijskega združenja psihiatrov, da sta homoseksualnost in transseksualnost duševni bolezni; poziva oblasti, naj prenehajo prisilno pridrževati osebe LGBTI in tudi, naj končajo vse oblike „zdravljenja“, ki naj bi te osebe „rešile“ homoseksualnosti, biseksualnosti ali transseksualnosti, in dosledno izvršujejo prepoved tovrstnega ravnanja;
7. pozdravlja izjavo predsednika Vidoda z dne 19. oktobra 2016, v kateri je obsodil diskriminacijo oseb LGBTI; poziva ga, naj uporabi svojo ključno vlogo, da javno obsodi nestrpnost in kazniva dejanja proti osebam LGBTI, manjšinam, ženskam in organizacijam ali zbiranjem v državi;
8. poziva k reviziji zakona o bogokletstvu, saj ogroža verske manjšine; podpira priporočila OZN za razveljavitev členov 156 in 156(a) kazenskega zakonika, zakona o preprečevanju zlorab in razžalitvi vere, zakona o elektronskem poslovanju in podatkih in za opustitev obtožb in pregona oseb, obtoženih bogokletstva;
9. je zaskrbljen, ker v Indoneziji narašča nestrpnost do etničnih, verskih in spolnih manjšin; poziva oblasti Indonezije, naj nadaljujejo in okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje verske strpnosti in socialne raznolikosti; odločno obsoja vsa dejanja nasilja, nadlegovanja in ustrahovanja, uperjena proti manjšinam; poziva, naj vsi kršitelji teh pravic odgovarjajo za svoja dejanja;
10. izraža zaskrbljenost zaradi hudih kršitev svobode medijev; poziva indonezijsko vlado, naj vztraja, da morajo državne agencije sprejeti politiko ničelne tolerance do fizičnih zlorab novinarjev in omogočiti odprt dostop tujim medijem v državo;
11. poziva indonezijske oblasti, naj odpravijo vse pravne predpise, ki bi neupravičeno omejevali temeljne svoboščine in človekove pravice; poziva indonezijske oblasti, naj pregledajo vse svoje zakone in zagotovijo njihovo skladnost z mednarodnimi obvezami države, kot so zlasti svoboda izražanja, misli, vesti in vere, enakost pred zakonom, prepoved diskriminacije in pravica do izražanja ter javnega zbiranja;
12. je zaskrbljen zaradi poročil o stalnem nasilju nad ženskami in praks, ki škodijo ženskam, kot je pohabljanje ženskih spolnih organov; poziva indonezijske oblasti, naj izvršujejo svojo zakonodajo o nasilju nad ženskami, kaznujejo vse oblike spolnega nasilja ter sprejmejo zakonodajo za odpravo neenakosti med spoloma in opolnomočenje žensk;
13. pozdravlja začasno zadržanje usmrtitev oseb, obsojenih na smrt zaradi trgovine z drogami, zaradi pregleda njihovih zadev; poziva indonezijsko vlado, naj še naprej ustavlja vse te usmrtitve in naj tem osebam ponovno sodi v skladu z mednarodnimi standardi; poziva, naj se nemudoma ponovno vzpostavi moratorij za smrtno kazen, da bi jo v bližnji prihodnosti odpravili;
14. poziva indonezijsko vlado, naj izpolni vse svoje obveznosti, in spoštuje, varuje ter izvršuje pravice in svoboščine iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Indonezije, generalnemu sekretarju Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice in Svetu OZN za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0002.