SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o delovnem programu Komisije za leto 2018
4.7.2017 - (2017/2699(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
PPE (B8-0434/2017)
ALDE (B8-0435/2017)
ECR (B8-0450/2017)
József Szájer v imenu skupine PPE
Anthea McIntyre v imenu skupine ECR
Sophia in ‘t Veld v imenu skupine ALDE
Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2018
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Delovni program Komisije za leto 2017 – Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti (COM(2016)0710) in njegovih prilog od 1 do 5,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje[1],
– ob upoštevanju končnega poročila skupine na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve z dne 24. julija 2014 z naslovom „Zmanjšanje birokracije v Evropi – zapuščina in obeti“,
– ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov z dne 13. junija 2017,
– ob upoštevanju člena 37(3)Poslovnika,
A. ker morajo politične prednostne naloge ustrezati finančnim sredstvom;
B. ker sta trajnost in gospodarska rast združljivi in se lahko medsebojno krepita;
C. ker mora EU zaradi hude svetovne konkurence ponovno pridobiti konkurenčnost, s čimer bo ohranila model socialnega tržnega gospodarstva in zagotovila trajnostno rast z boljšo produktivnostjo in inovacijami, da bodo imele prihodnje generacije mladih državljanov zagotovljena delovna mesta, ne pa dolgov;
D. ker je najboljša gospodarska in socialna podpora, ki jo lahko države članice ponudijo svojim državljanom za zagotovitev izboljšanja kakovosti življenja, rastoče gospodarstvo z nizko inflacijo in visokimi stopnjami zaposlenosti ter rast plač, kar ustvarja potrebna sredstva za financiranje naložb v prihodnost, izboljšano infrastrukturo in javne storitve;
E. ker se EU sooča z različnimi in zapletenimi oblikami groženj, ki povzročajo nestabilnost, kar pa pri evropskih državljanih vzbuja občutek negotovosti;
F. ker mora Komisija spoštovati Pogodbi in izvrševati predpise EU; globoko obžaluje, da je izvajanje politik EU ter izvrševanje zakonodaje in predpisov EU šibko, kot se je izkazalo na več področjih; ker bi morala Komisija, skupaj z državami članicami, izvajanje in izvrševanje obravnavati kot glavno prednostno nalogo;
DEL 1
1. ugotavlja, da so sedanje krize, vključno s finančnimi, ekonomskimi, socialnimi in migracijskimi posledicami, privedle do povečanega nezadovoljstva med evropskimi državljani, ki se izraža s porastom ekstremizma; poudarja, da pomembni izzivi zahtevajo enoten odziv EU in njenih držav članic; meni, da so za reševanje teh kriz potrebne resne politične pobude in da bi bilo treba izvesti realistične reforme za ponovno vzpostavitev zaupanja in boj proti izkoriščanju tega strahu za spodbujanje strahu in negotovosti; poudarja, da demagoške in nerealistične politične kampanje povzročajo kratkoročne lažne upe, a imajo škodljive posledice in vodijo k večji delitvi, nestabilnosti in konfliktom v evropski družbi;
2. poudarja, da je pomembno, da je Unija usmerjena navzven, da ohranja in razvija tesne gospodarske, trgovinske in strateške vezi z bližnjimi sosedi; meni, da bo v prihodnje potreben jasen okvir za odnos med EU in državami v soseščini, ki niso njene članice;
3. meni, da je visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo temelj evropske družbe, na katerem so bile zgrajene evropske politike, ki neposredno koristijo državljanom v vsakodnevnem življenju; podpira pobude za izboljšanje uravnoteženosti poklicnega in zasebnega življenja;
4. poziva Komisijo, naj določi ključne prednostne ukrepe, namenjene krepitvi industrijske konkurenčnosti EU, tako da družbam omogoča, da bi bile konkurenčne na domačih in svetovnih trgih ter krepi zmogljivost EU in njenih držav članic, da podprejo razvoj podjetij, pri čemer posebni poudarek namenijo malim in srednjim podjetjem; meni, da mora biti modernizacija evropske industrije obsežna in bi morala vključevati trženje inovativnih izdelkov in storitev, tehnologij in poslovnih modelov, ki temeljijo na raziskavah, ter inovativnih naložb, pretvorjenih v izboljšane izdelke, storitve in procese za trg;
5. poudarja, da potrebujemo celovit pristop, s katerim bi izkoristili prednosti in odpravili preostale slabosti enotne valute, obenem pa zagotovili vzdržnost, odpornost in dokončno izoblikovanje ekonomske in monetarne unije ter uresničevanje ciljev za rast in polno zaposlenost; meni, da mora nadaljnji razvoj ekonomske in monetarne unije temeljiti na veljavni zakonodaji in njenem izvajanju ter jo nadgrajevati, zajemati pa mora ukrepe za zagotovitev, da bo njena institucionalna struktura postala legitimnejša in bolj demokratično odgovorna;
6. odločno poziva Komisijo, naj pospeši delo za dokončno vzpostavitev unije kapitalskih trgov, da bi v EU pomagali sprostiti naložbe za ustvarjanje rasti in delovnih mest; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za izboljšanje poslovnega okolja v EU, da bi pritegnili več tujih neposrednih naložb dosegli vrnitev naložb in delovnih mest;
7. poudarja, da se je treba za uspešno evropsko migracijsko politiko dogovoriti o mehanizmu za pravično in učinkovito porazdelitev prosilcev za azil; poudarja, da je pomemben napredek pri reševanju begunske krize na način, ki kaže občutno večje razumevanje za vsesplošno zaskrbljenost v državah članicah glede nenadzorovanih migracij; pozdravlja nedavne dosežke pri krepitvi upravljanja in učinkovitega nadzora zunanjih meja Unije, ki je osnovni pogoj za to, da bodo države članice ponovno dosegle nujno raven medsebojnega zaupanja;
8. poudarja, da je treba okrepiti skupno zunanjo in varnostno politiko, da bo lahko ponudila verodostojne odgovore na nove varnostne grožnje in izzive ter se borila proti terorizmu in zagotavljala mir, stabilnost in red v soseščini; poziva Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj še naprej tesno sodelujeta z državami članicami, da bi razvili konkretne ukrepe in metode za sodelovanje pri uresničevanju teh ciljev;
9. poudarja, da je prosta trgovina bistveno izboljšala življenjske standarde in zmanjšala revščino v EU in po vsem svetu, ustvarila gospodarsko rast in nova delovna mesta ter okrepila politične in gospodarske odnose s tretjimi državami; meni, da se mora EU še naprej boriti proti protekcionističnim težnjam na svetovni ravni, in zato poziva Komisijo, naj čim hitreje predstavi in dokonča načrtovana in potekajoča pogajanja ter stalno preučuje možnosti za sklenitev novih sporazumov o prosti trgovini;
10. odločno poziva Komisijo, naj v sodelovanju z drugimi institucijami začne obsežno javno razpravo o prihodnosti Unije;
11. poudarja, da bo imela Evropa še naprej vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in da je EU še naprej v celoti zavezana izvajanju Pariškega sporazuma; poudarja, da je za modernizacijo evropske industrije in gospodarstva ključnega pomena politika podnebnih sprememb, ki je usmerjena v prihodnost;
12. poudarja pomen zagotavljanja stroškovne učinkovitosti in izvajanja politike ničelne tolerance za primere slabega upravljanja in goljufij;
13. poudarja, da se EU še vedno sooča s precejšnjimi izzivi pri izvajanju dogovorjene ali sprejete zakonodaje, in zato poziva Komisijo, naj se osredotoči na izvajanje prava EU v vseh državah članicah; poudarja pomen izvrševanja politike konkurence pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, ki spodbujajo inovacije, produktivnost, ustvarjanje delovnih mest ter naložbe vseh akterjev na celotnem enotnem trgu in sicer ne glede na poslovni model, vključno z malimi in srednjimi podjetji;
14. ponovno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog o upravni zakonodaji EU, s katero bi zagotovili odprto, učinkovito in neodvisno evropsko upravo, pri tem pa naj upošteva predlog Parlamenta o uredbi EU za to področje;
DEL 2
1. Mladi in vseživljenjsko učenje
15. poziva Komisijo, naj:
– države članice podpira pri vlaganju v vključujoče in učinkovite izobraževalne sisteme;
– pri oblikovanju politik zagotovi posvetovanje s strokovnjaki in ustreznimi deležniki, vključno s starševskimi organizacijami;
– zagotovi ustrezna sredstva v okviru programa Erasmus+ za uresničitev njegovih ciljev, ta sredstva pa je treba uporabiti za glavne namene programa (mobilnost, izobraževanje in usposabljanje, mladinske politike in šport);
– podpira države članice, zlasti pri izobraževalnih dejavnostih za vse starosti in poklicne skupine; vlaga v okvir vseživljenjskega učenja, s posebnim poudarkom na digitalnih in podjetniških spretnostih in kompetencah ter na medijski pismenosti, vključno s posebnimi programi, usmerjenimi v spodbujanje žensk;
– analizira trge dela in tako določi pravo ravnovesje med poklicnim usposabljanjem in univerzitetno izobrazbo, da bi zboljšali povezanost ponudbe in povpraševanja na trgu dela;
– spodbuja podjetništvo in še naprej razvija in podpira primerno pravnega okolja za mala in srednja podjetja v skladu z načelom „najprej pomisli na male“;
– predstavi priporočila in predloge o tem, kako bi lahko starejši delavci dlje ostali delovno aktivni, s čimer bi spodbujali prenos izkušenj na mlajše generacije in promovirali mentorstvo na delovnem mestu;
– skupaj z državami članicam sprejme nadaljnje ukrepe za povečanje privlačnosti in vrednosti sposobnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (predmeti STEM) ter spodbudi več žensk in deklet, da izberejo in opravljajo predmete STEM, med katerimi lahko zlasti IKT odpre nove možnosti zanje;
16. meni, da je pobuda za zaposlovanje mladih bistvena v boju proti brezposelnosti mladih, ki je v EU še vedno nesprejemljivo visoka; poziva Komisijo, naj si prizadeva za ustrezno financiranje boja proti brezposelnosti mladih in nadaljuje pobudo za njihovo zaposlovanje, obenem pa izboljša njeno delovanje in izvajanje ter upošteva posebno poročilo Evropskega računskega sodišča (št. 5/2017);
17. odločno poziva Komisijo, naj uvede vse primerne mehanizme za večjo mobilnost mladih, vključno s pripravništvom, da bi odpravila neskladja med ponudbo znanj in spretnosti na trgu dela in povpraševanjem po njih ter izboljšala dostop do zaposlitvenih priložnosti;
2. Modra rast in krožno gospodarstvo
18. poziva Komisijo, naj pripravi predloge:
– za modro rast v podporo trajnostni rasti v celotnem morskem in pomorskem sektorju;
– za zapolnitev vrzeli, ki so posledica odsotnosti večletnih načrtov v okviru nove skupne ribiške politike, da bi upravljali vse pomembne staleže in ribištvo v vodah EU;
19. poziva Komisijo, naj brez odlašanja predloži pobude, navedene v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo, in redno spremlja napredek v smeri krožnega gospodarstva;
3. Finančni okvir za obdobje po letu 2020
20. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo izvajanje vseh programov EU do naslednjega leta v polnem teku, da bi nadomestili precejšnje zamude, opažene na začetku tega programskega obdobja; je še posebej zaskrbljen zaradi posledic teh zamud za morebitno kopičenje plačilnih zahtevkov ob koncu tega večletnega finančnega okvira; meni, da je treba storiti vse za preprečitev nove plačilne krize, vključno s sprejetjem odločitve o ustrezni ravni plačil v prihodnjih letnih proračunih;
21. poziva Komisijo, naj najpozneje do junija 2018 pripravi zakonodajne predloge o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, da bi omogočila pomembna medinstitucionalna pogajanja, ki jih je treba nemudoma začeti; poziva jo tudi, naj določi za cilj uspešen zaključek teh pogajanj do konca sedanjega parlamentarnega obdobja;
22. poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva stališča Parlamenta o prihodnjem večletnem finančnem okviru, ki bo sprejet pred zakonodajnimi predlogi Komisije; poudarja, da je treba začeti strukturiran dialog o skupni ravni, političnih in proračunskih prednostnih nalogah, sestavi in določbah o prožnosti iz večletnega finančnega okvira, vključno z oblikovanjem stališča o trajanju finančnega okvira; meni, da mora naslednji večletni finančni okvir ustvariti pot do sodobnega proračuna EU; meni, da bi morala Komisija v okviru pripravljalnih del izvesti celovit pregled porabe;
23. poziva Komisijo, naj predstavi podrobne načrte, v katerih bodo obravnavani pomisleki v zvezi s prihodki in lastnimi sredstvi proračuna v prihodnosti; poudarja, da bi morala Komisija predstaviti te zakonodajne predloge skupaj s predlogi o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020, da bi omogočili skupna pogajanja o obeh vprašanjih; poudarja, da bo Parlament pred predstavitvijo zakonodajnih predlogov sprejel svoje stališče, in poziva Komisijo, naj ga ustrezno upošteva;
24. poziva Komisijo, naj predloži:
– predloge uredb za kohezijsko politiko EU za obdobje po letu 2020, kot posledico prihodnjih predstavitev naslednjega večletnega finančnega okvira, in sicer čim bolj na začetku leta 2018;
– celovit pregled finančne uredbe in ustrezne sektorske zakonodaje, vključno z veljavno uredbo o skupnih določbah („uredba omnibus“), pri čemer bi moral ta pregled, ki bo sprejet na začetku leta 2018, vključevati določbe za poenostavitev kohezijske politike in boljše povezovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);
25. poziva Komisijo, naj v okviru razprave o beli knjigi bolj na začetku lata 2018 pojasni svoje ambicije za 9. okvirni program, da bo lahko Parlament pripravil stališče o tem programu in tudi o programih Galileo, Copernicus in COSME, tako se bodo lahko vsi ukrepi začeli uporabljati leta 2021; pričakuje, da bo predlog za 9. okvirni program temeljil na vmesni oceni programa Obzorje 2020 in poročilu Parlamenta o izvajanju;
26. poudarja, da so potrebne uporabne raziskave, zlasti raziskave za zagotovitev boljšega znanja, spretnosti in praks, ki bodo omogočile najboljšo možno uporabo novih tehnologij; poziva Komisijo, naj bolje uravnovesi potrebe temeljnih, uporabnih in translacijskih raziskav ter razvoja za zagotovitev učinkovitega in hitrega prenosa novih odkritij v dejanske tehnologije in izdelke;
27. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za poenostavite, ob tem pa čim bolj zmanjša ovire za udeležbo in zagotovitev kar največjih koristi (tako kratko- kot dolgoročnih) vseh delov programa ter naj pripravi ambiciozen predlog za naslednji okvirni program; poudarja, da je treba za zagotovitev novih inovacijskih priložnosti v EU okrepiti sinergijo z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;
28. poudarja, da je treba vzpostaviti okvir uspešnosti, in meni, da bi morala Komisija razviti izboljšan sistem proračunskega nadzora, ki bo sorazmeren s koristmi, doseženimi s financiranjem EU; meni, da bi moral biti sestavni del tega sistema poročanje, ki bi moralo biti dovolj pregledno in podrobno, vključno s poročanjem o informacijah o prejemnikih sredstev EU in ali so bila plačila izvedena pravočasno; meni, da je treba dosledno preverjati uspešnost, stroškovno učinkovitost in rezultate, dosežene s financiranjem EU, da bi ugotovili trajnostne, dolgoročne učinke odhodkov EU; poziva k pripravi predlogov za reformo Računskega sodišča, da bi izboljšali njegovo revizorsko funkcijo, zato da bi delovalo kot revizorski in ocenjevalni organ;
4. Strategija za enotni digitalni trg
29. je zaskrbljen zaradi zamud pri nekaterih zakonodajnih predlogih iz strategije za enotni digitalni trg; meni, da institucije EU ne bi smele izgubiti zagona, ki jim ga daje strategija, in storiti vse, kar je v njihovi moči, za oblikovanje in sprejetje zadevnih predlogov; poziva tri institucije, naj se ob vmesnem pregledu strategije na najvišji ravni zavežejo, da bodo te predloge v zakonodajnem postopku obravnavale prednostno, zato da bodo državljani in podjetja lahko imeli koristi od njihovih rezultatov;
30. poziva Komisijo, naj:
– doseže napredek glede dokončanja enotnega digitalnega trga in tudi glede okolja, ki podpira mala in srednja podjetja;
– naj predstavi predloge za določitev splošnega načela prostega pretoka podatkov in odstranitev omejitev lokalizacije podatkov v EU;
– dodatno podpre digitalizacijo evropskega prometnega sektorja s pobudami kot so C-ITS, E-CRM in drugimi digitalnimi sistemi;
– predstavi načrtovane pobude o kibernetski varnosti, tudi v zvezi z Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA); takšne pobude bi morale imeti za cilj povečanje kibernetske varnosti za industrijo in druge civilne namene ter bi morale vključevati učinkovita pravna sredstva;
– skupaj z državami članicami čim prej opredeli sistemske vzroke za vedno večji digitalni razkorak med spoloma in ukrepa na svetovni ravni za zaustavitev digitalne izključenosti žensk;
5. Strategija za energetsko unijo
31. poziva Komisijo, naj po sprejetju različnih zakonodajnih predlogov in sporočil v zvezi z energetsko unijo, energetsko učinkovitostjo, zasnovo trga, energijo iz obnovljivih virov in drugih zakonodajnih predlogov in sporočil, povezanih z energijo, pozornost nameni zagotavljanju tega, da bodo države članice te dokumente v celoti izvajale, pri čemer je cilj oblikovanje dejanske energetske unije;
32. pričakuje, da bo Komisija še naprej tesno sodelovala pri potekajočih in zelo pomembnih zakonodajnih postopkih v okviru svežnja o čisti energiji, tudi v fazi trialoga, da bi zagotovili uspešen zaključek teh pogajanj čim prej na začetku leta 2018;
33. poziva Komisijo, naj spremlja ekonomske posledice oblikovanja novega trga električne energije, zlasti v regiji srednje in vzhodne Evrope, ki bo verjetno imela visoke stroške energetskega prehoda;
6. Strategija za enotni trg
34. Poziva Komisijo, naj:
– skupaj z državami članicami izboljša izvajanje direktive o storitvah, med drugim z odpravo preostalih regulativnih in upravnih ovir v storitvenem sektorju, ter naj odpravi „čezmerno prenašanje“;
– okrepi obstoječo zakonodajo, predvsem z uporabo veljavnih pravil, in tako zagotovi enake konkurenčne pogoje ter omogoči izkoristek vseh prednosti enotnega trga;
35. obžaluje, da Komisija doslej ni upoštevala večkratnih pozivov za oblikovanje močnega stebra enotnega trga v okviru evropskega semestra, ki bi vseboval sistem za redno spremljanje in opredelitev ovir za enotni trg v posameznih državah;
36. meni, da so politične prednostne naloge:
– razvoj potenciala industrije na področju kulture in ustvarjalnih industrij na podlagi usklajene politike EU, saj se zaveda, da ti obsegata predvsem mikro-, mala in srednja podjetja ter sta ključna dejavnika za trajnostno rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;
– izboljšanje in promocija ukrepov za spodbujanje kulturnega turizma s polno udeležbo regij in lokalnih oblasti;
– predlog za pregled direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine do konca leta;
– revizija uredbe o splošni varnosti, ki je bila ponovno prestavljena, pri čemer obžaluje, da časovni načrt iz Direktive (EU) 2015/719 z dne 29. aprila 2015[2] ni bil upoštevan, ter opozarja Komisijo, da je treba jasno in odločno ukrepati v zvezi s to revizijo in varnostjo v cestnem prometu na splošno;
– pravočasno nadaljnje ukrepanje, s konkretnimi predlogi, v zvezi z ugotovitvami in predlogi, ki jih je treba vključiti v prihodnje strateško samoiniciativno poročilo o goljufanju s kilometrskimi števci, saj ta obravnava pomembno skrb evropskih državljanov, pri čemer je treba upoštevati, da se dobro delujoči modeli že uporabljajo v nekaterih državah članicah;
7. Zdravstvo
37. poudarja, kako nujno in pomembno je ukrepati proti grožnji protimikrobne odpornosti, saj ima lahko ogromen učinek na zdravje in produktivnost državljanov ter zdravstvene proračune držav članic; zato poziva Komisijo, naj predstavi pobudo akcijskega načrta EU o tem, kako v Uniji izvesti globalni akcijski načrt Svetovne zdravstvene organizacije o protimikrobni odpornosti; poleg tega poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe, ki se že uporabljajo v okviru sedanjega akcijskega načrta o protimikrobni odpornosti, in zagotovi, da jih bodo vse ustrezne strani skladno izvajale;
38. Poziva Komisijo, naj:
– predstavi zakonodajni predlog o navodilih za uporabo za farmacevtske izdelke, ki naj bi bila jasnejša in prijaznejša za paciente („informacije na ovojnini“);
– nujno pregleda Direktivo 2004/23/ES z dne 31. marca 2004 o standardih kakovosti in varnosti za darovanje človeških tkiv in celic[3] (direktiva o tkivih in celicah), da bo skladna z načelom neplačanega darovanja in Uredbo št. 1394/2007 z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje (uredba o naprednem zdravljenju)[4], ki pa ga je treba prilagoditi malim in srednjim podjetjem;
8. Ribištvo in kmetijstvo
39. poudarja, da ima trajnostni kmetijski, ribiški in gozdarski sektor pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti v EU in delovnih mest ter pri izboljševanju okoljskih standardov, poudarja tudi, da lahko evropsko kmetijstvo prek inovacij in sprejetja politik, ki povečujejo potencial evropskega kmetijstva za sekvestracijo ogljika, prispeva k politikam glede podnebnih sprememb;
40. poziva Komisijo, naj si prizadeva za dvostranske sporazume o ribolovu z državami zunaj EU, ki se jim približuje datum poteka veljavnosti;
41. ponovno izjavlja, da mora Komisija zaradi zagotovitve pravočasnega in pravilnega izvajanja skupne ribiške politike, sprejete leta 2013, še naprej oblikovati zakonodajne predloge za sprejetje prenovljenih večletnih načrtov za upravljanje ribjih staležev;
42. Poziva Komisijo, naj:
– zagotovi, da se skupna ribiška politika in obveznost iztovarjanja izvajata dobro premišljeno;
– še nadalje tesno sodeluje z ribiči in znanstveniki, da se ugotovi in predvidi, kje se lahko pojavijo vrste, ki omejujejo ribolov, ter da bi razvili rešitve, na primer inovativne ribolovne tehnike;
– pregleda Uredbo (ES) št. 1967/2006 (Sredozemska uredba), zlasti del, ki se nanaša na prepoved uporabe nekaterih tradicionalnih orodij in določbe, ki se nanašajo na posebne značilnosti ribolovnega orodja;
– najde pragmatično rešitev v zvezi z industrijskim ribolovom, da bi se regulirala in omejila praksa izkoriščanja dragocenih ribjih virov za ribjo moko, zlasti v zvezi z občutljivimi ekosistemi v Baltskem morju;
43. se zavezuje h konstruktivnemu dialogu s Komisijo o njenem sporočilu o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2020, ki se pričakuje pred koncem leta 2017;
44. poziva Komisijo, naj v zvezi s tem:
– poenostavi izvajanje skupne kmetijske politike;
– skrajša upravne postopke, da bi povečala njeno učinkovitost;
– zmanjša upravno obremenitev podjetnikov na področju kmetijstva;
– omogoči inovacije, ki so nepogrešljive za v prihodnost usmerjen in konkurenčen evropski kmetijski sektor;
– poskrbi za to, da bo načelo boljše priprave zakonodaje vključeno v prihodnji predlog reforme skupne kmetijske politike, s katerim bi moralo biti zagotovljenega več prostora in finančnih spodbud za inovacije v kmetijstvu, katerih cilj bo zagotoviti dolgoročno zanesljivo preskrbo s hrano v EU, zmanjšati vpliv kmetijstva na biotsko raznovrstnost in povečati njegovo odpornost proti podnebnim spremembam;
– nemudoma predstavi predlog za okvirno zakonodajo na ravni EU za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano;
45. poziva Komisijo, naj zagotovi, da davkoplačevalci dobijo najvišjo vrednost za naložbe, ki jih opravijo v kmetijstvu, hkrati pa približevanje izravnalnim neposrednim plačilom v državah članicah in zagotovitev, da lahko EU ohrani in poveča svoj potencial pri proizvodnji hrane;
9. Pravičnejša obdavčitev
46. poziva Komisijo, naj:
– pripravi predloge o dokončnem sistemu DDV in stopnjah DDV;
– predstavi jasne smernice o davčni državni pomoči s strani držav članic;
– oceni pogoje dostopa do kulturnih dobrin in storitev ter predlaga rešitve za njihovo izboljšanje, med drugim naj tudi obravnava vprašanje obstoječe razlike v DDV za knjige in e-knjige;
47. pozdravlja delo Komisije in držav članic za aktivno spodbujanje boja proti davčnim goljufijam in utajam, agresivnemu davčnemu načrtovanju in uporabi davčnih oaz, s pomočjo strokovnega znanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pri spodbujanju dobrega davčnega upravljanja;
10. Finančne storitve in unija kapitalskih trgov
48. poziva Komisijo, naj predloži predlog za racionalizacijo pristopa EU in vprašanj, povezanih s tretjimi državami, na področju zakonodaje o finančnih storitvah;
49. poziva Komisijo, naj hitro pripravi konkretne predloge na področju maloprodajnih finančnih storitev, pri čemer ugotavlja, da bi morale biti maloprodajne finance v EU v korist državljanov ter zagotavljati boljše produkte in več izbire na trgu;
50. poudarja pomen dokončanja unije kapitalskih trgov; vendar poudarja, da bi morali biti vsi nadaljnji zakonodajni predlogi podani le, če predvidenih učinkov ni mogoče doseči z nezakonodajnimi sredstvi;
11. Digitalizacija in avtomatizacija: izzivi in priložnosti
51. poudarja, da se je treba soočiti in spopasti s spreminjajočimi se vzorci dela ter poiskati način za ustvarjanje delovnih mest z dostojno socialno varnostjo za delavce, pa tudi preučiti možnosti za prožne delovne ureditve v podporo usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;
52. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi strategijo EU za avtomatizacijo na trgu dela in ji priloži pobude o tem, kako organizirati interakcijo med strokovnjaki in roboti, kako lahko avtomatizacija pomaga čim bolj povečati koristi za delodajalce in zaposlene, kako izboljšati produktivnost ter pobude o učinkih na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter na zdravje in varnost pri delu;
12. Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju
53. poziva Komisijo, naj takoj sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe in predstavi zakonodajni predlog o skupnih minimalnih standardih za civilni postopek;
54. pozdravlja, da je Svet podpisal pristop Unije k Istanbulski konvenciji;
55. opozarja Komisijo na izjemen pomen polnega izvajanja Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012[5] (direktiva o pravicah žrtev) in Direktive 2011/99/EU z dne 13. decembra 2011[6] (direktiva o evropski odredbi o zaščiti);
13. Napredek pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije
56. meni, da bi moralo biti delo na novih ali posodobljenih bazah podatkov prednostna naloga, vključno s sistemom vstopa/izstopa (SVI), evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), svežnjem SIS II, sistemom Eurodac, evropskim indeksnim sistemom policijskih evidenc (EPRIS) in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS), in jih zagotoviti z ustreznim financiranjem;
57. poziva Komisijo, naj pripravi potrebne zakonodajne prilagoditve na podlagi sklepov dialoga o interoperabilnosti glede načinov, na katere bi obstoječi in prihodnji informacijski sistemi lahko okrepili upravljanje zunanjih meja in notranjo varnost v EU;
58. poziva Komisijo, naj predloži konkretne pobude za obravnavanje izzivov, povezanih z bojem proti čezmejnemu kibernetskemu kriminalu, ki jih bo treba opredeliti pri pregledu strategije kibernetske varnosti, ki bo objavljena jeseni 2017, pregleda obstoječo zakonodajo na področju kibernetske kriminalitete in predloži predlog, ki bo vzpostavil jasen okvir za odnose med zasebnimi podjetji in organi pregona v boju proti organiziranemu kriminalu in radikalizaciji na spletu, ob upoštevanju varnosti obdelave osebnih podatkov in tveganja kršitve varstva podatkov;
59. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito in usklajeno izvajanje evropske agende za varnost za obdobje 2015–2020 ter njenih prednostnih nalog na področjih boja proti terorizmu, čezmejnega organiziranega kriminala in kibernetske kriminalitete, pri čemer naj se osredotoči na dejanske varnostne rezultate; znova poziva k poglobljeni oceni, osredotočeni na operativno učinkovitost ustreznih veljavnih instrumentov EU in na preostale vrzeli na tem področju;
60. meni, da je boj proti korupciji prednostna politična naloga;
61. poziva Komisijo, naj si prizadeva za sprejetje pravnih aktov, s katerimi bi spremenili ali nadomestili akte Unije na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so bili sprejeti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti Sklep Sveta 2005/671/PNZ in Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ o izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona, vključno z izmenjavo informacij o terorističnih kaznivih dejanjih, in sicer naj predlaga zakonodajni instrument, s katerim bi izboljšali izmenjavo informacij o kazenskem pregonu ter okrepili operativno sodelovanje med državami članicami in z agencijami EU, da bi zagotovili izmenjavo informacij za boj proti hudim mednarodnim kaznivim dejanjem in terorizmu;
62. poziva Komisijo, naj zagotovi pravočasen in skladen začetek izvajanja svežnja o varstvu podatkov;
14. Evropska agenda o migracijah
63. poziva Komisijo, naj po končanem dialogu o interoperabilnosti izvede potrebno revizijo Uredbe (ES) št. 767/2008 z dne 9. julija 2008[7] (uredba o vizumskem informacijskem sistemu – VIS) na podlagi;
64. priznava pomembne zakonodajne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi uresničila skupno politiko priseljevanja in azila EU, ter poudarja, da je EU začela pomemben proces oblikovanja politike priseljevanja in azila v času, ko zaradi aktualnih kriz nastaja velik pritisk na meje Evrope;
65. poudarja pomen odpravljanja temeljnih vzrokov migracij, in sicer z nadgradnjo razvojne politike in politike sodelovanja EU z Afriko, pa tudi z vlogo Parlamenta pri reševanju konfliktov v sosednjih državah;
66. želi spomniti Komisijo, da bi bilo treba predstaviti konkreten mehanizem poročanja za redno ocenjevanje učinkovitosti sedanjih prizadevanj za odpravo temeljnih vzrokov migracij, ter da je treba natančno spremljati izvajanje skrbniškega sklada EU za Afriko in prihodnji Evropski sklad za trajnostni razvoj;
67. ponovno izraža podporo inovativnim načinom financiranja ukrepov za reševanje sedanje migracijske krize, in še posebej pozdravlja okrepljeno partnerstvo z zasebnim sektorjem, ki ga ti predvidevajo; meni, da je sodelovanje z zasebnim sektorjem ključnega pomena pri uresničevanju razvojnih ciljev ter da je uporaba zasebnih virov financiranja bistvenega pomena za spopadanje s temeljnimi vzroki nedovoljene migracije; vztraja, da je treba parlamentarni nadzor skrbniških skladov in drugih mehanizmov kombiniranja zagotoviti v vseh okoliščinah;
15. Podnebne spremembe
68. poziva Komisijo, naj zaradi pospeševalnega dialoga, predvidenega v letu 2018 v okviru Pariškega sporazuma, predstavi dopolnilne ukrepe na ravni Unije za boj proti podnebnim spremembam; poziva jo tudi, naj v zvezi s tem oceni skladnost sedanjih politik EU s cilji Pariškega sporazuma;
16. Cilji trajnostnega razvoja
69. poudarja, da so cilji trajnostnega razvoja splošno veljavni za vse države, in opozarja, da jih je treba vključiti v vse politike EU; poziva Komisijo, naj kot prvi korak izvede celovito oceno obstoječih politik EU in morebitnih vrzeli in neskladnosti v njej; poziva jo tudi, naj v sodelovanju z državami članicami in deležniki oblikuje splošni okvir EU za izvajanje vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja; vztraja, da uspešno doseganje ciljev trajnostnega razvoja zahteva boljšo uporabo obstoječih orodij, na primer agende za boljše pravno urejanje in okoljskega akcijskega programa Unije, ter učinkovito izvajanje načela usklajenosti politike za razvoj;
70. poziva Komisijo, naj:
– pozorno spremlja institucionalne in politične spremembe, potrebne za učinkovito izvajanje Agende 2030;
– vzporedno izvaja novo evropsko soglasje o razvoju, ki je bilo podpisano junija 2017;
71. poziva Komisijo, naj vzpostavi jasen, strukturiran, pregleden in odgovoren okvir, ki bo urejal partnerstva in zavezništva z zasebnim sektorjem v državah v razvoju; poziva tudi k temu, da se na ravni EU vzpostavijo večstranske sektorske platforme, ki bodo združevale zasebni sektor, organizacije civilne družbe, nevladne organizacije, možganske truste, partnerske vlade, donatorje in druge deležnike;
72. poudarja, da morata biti spodbujanje uveljavljanja in spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega prava in temeljnih svoboščin osrednji skupni imenovalec v politikah EU; spodbuja Komisijo, naj pri protiterorističnih ukrepih ne pozabi na pomembnost varstva človekovih pravic; poziva jo, naj še naprej dejavno spodbuja k učinkovitemu uveljavljanju človekovih pravic skladno z vsemi sporazumi, katerih podpisnica je EU, zlasti s t. i. demokratično klavzulo in členom 8 Sporazuma iz Cotonouja; poziva Komisijo, naj izvede jasno spremljanje razmer na področju človekovih pravic v državah, s katerimi ima EU sklenjene sporazume;
17. Povezava med varnostjo in razvojem
73. poziva k oblikovanju novih inovativnih finančnih instrumentov za mir in pravičnost, ki bi upoštevali spremenjena merila za upravičenost do uradne razvojne pomoči na področju miru in varnosti, da bi odražali vse večjo prepletenost razvojnih in varnostnih ukrepov, zlasti tistih, ki spodbujajo demokracijo, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;
18. Trgovina
74. meni, da je uravnotežen sporazum o trgovini in naložbah z Združenimi državami v interesu EU, in zato poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja in doseže oprijemljive rezultate;
75. poudarja podporo ambicioznemu in na vrednotah temelječemu trgovinskemu načrtu, s katerim bi okrepili globalni, na pravilih temelječ sistem ter prispevali k ustvarjanju delovnih mest in rasti v Evropi; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zaključila pogajanja z Japonsko in napredovala pri drugih potekajočih pogajanjih, kot so pogajanja z Mehiko, Čilom in Mercosurjem, pa tudi njena prizadevanja za začetek novih pogajanj, na primer z Avstralijo in Novo Zelandijo, ter za nadaljevanje zastalih pogajanj, med drugim z Indijo;
76. poziva Komisijo, naj oživi razpravo, ki se je v okviru Svetovne trgovinske organizacije začela po konferenci v Nairobiju, saj so večstranska trgovinska pogajanja življenjskega pomena za EU, četudi so težavna; meni, da bi v okviru te organizacije veljalo preučiti tudi nova področja in vprašanja, kot je digitalna trgovina, ter pozdravlja mednarodne pobude, ki jih je Komisija sprejela v zvezi z zaščito naložb;
77. poudarja, da sta posodobitev in okrepitev instrumentov trgovinske zaščite Unije, da bi bili združljivi s pravili Svetovne trgovinske organizacije, nujni in nadvse pomembni;
78. poziva Komisijo, naj pregleda sedanji trgovinski okvir med AKP in EU, ki ga ureja Sporazum iz Cotonouja, ki bo prenehal veljati leta 2020; meni, da bi moral biti novi okvir namenjen podpori gospodarske rasti v afriških, karibskih in pacifiških državah ter njihovem vključevanju v globalno gospodarstvo; zato poziva Komisijo, naj razvije jasno in trdno trgovinsko politiko, ki bo med drugim vključevala razvoj zasebnega sektorja, olajšanje trgovanja in vzajemno liberalizacijo; poziva Komisijo, naj to stori v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj;
19. Zunanje politike: prednostne naloge
79. poziva Komisijo, naj:
– predstavi vmesni pregled službe za instrumente zunanje politike;
– spodbuja čezatlantske vezi;
– potrdi zavezanost Unije Balkanu ter vzhodni in južni soseščini Unije;
– podpira civilno družbo in zmožnost za dostop do verodostojnih informacij, kljub zmanjševanju pravnih okvirov in omejitev, v vzhodnem in južnem sosedstvu ter drugod;
– pripravi predloge za krepitev sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, ki vključujejo zlasti: Organizacijo združenih narodov, NATO, Afriško unijo, Ligo arabskih držav, Svet za sodelovanje arabskih zalivskih držav, Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in Commonwealth, na področjih skupnega interesa;
– okrepi smernice EU o svobodi veroizpovedi ali prepričanja;
– spodbuja ključne prednostne naloge na področju človekovih pravic, vključno z versko svobodo, svobodo izražanja in politično svobodo, pravicami žensk in otrok, pravicami invalidov in pravicami manjšin, vključno z osebami LGBTI;
– razvija mednarodno sodelovanje med varuhi človekovih pravic in partnerstvi za človekove pravice;
80. meni, da je NATO temelj evropske obrambne strukture, in ugotavlja, da bo zaščita Evrope postala odgovornost, ki jo bosta EU in NATO vzajemno krepili, kakor je določeno v skupni izjavi iz Varšave iz julija 2016, zlasti pa v okviru evropskega obrambnega akcijskega načrta;
81. podpira ohranitev okvirnega sporazuma, ki temelji na treh stebrih (okrepljen politični dialog, razvojno sodelovanje in trgovina); meni, da bi bilo treba preučiti nadaljnjo regionalizacijo, da bi obravnavali vsako regijo v skladu z njenimi potrebami in posebnostmi, s poudarkom, da se je treba odzvati na novo strategijo EU-Afrika, ki bo sprejeta za obdobje 2018–2020;
82. poziva Komisijo, naj napreduje pri ustanavljanju evropskega obrambnega sklada, ki bi vključeval ustrezna sredstva za skupne raziskave na področju obrambne tehnologije ter za pridobivanje skupnih sredstev s strani držav članic, če bi bilo to dokazljivo praktično, koristno in stroškovno učinkovito; spodbuja Komisijo, naj pospeši uveljavitev obeh direktiv, ki tvorita okvir enotnega trga za obrambo, pripravi pa naj tudi pobudo za razvoj skupnih industrijskih standardov za opremo in sredstva;
83. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni vse večjim napetostim na Zahodnem Balkanu ter poišče načine za okrepitev udejstvovanja EU v podporo spravi in reformam v vseh vpletenih državah;
84. izraža pohvalo Komisiji za poudarek, ki ga namenja sosedski politiki (tako na vzhodu kot na jugu), a hkrati poudarja, da je treba to politiko okrepiti, zlasti s kombinacijo večje finančne pomoči, okrepljene demokratične podpore, dostopa do trga in večje mobilnosti; poudarja, da je treba v okviru politike jasno opredeliti področja ukrepanja, da bo mogoče bolje obravnavati izzive, s katerimi se soočajo sosedske države;
20. Bolj strateški pristop k izvajanju zakonodaje EU
85. poziva Komisijo, naj izboljša sisteme za nadzor, zlasti v zvezi s stopnjami napak;
86. poziva Komisijo, naj izboljša kakovost vsebine in globine odgovorov, ki jih daje Odboru Evropskega parlamenta za peticije, da bi temeljiteje obravnavali pomisleke evropskih državljanov;
87. poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da olajša dogovor v Svetu o ratifikaciji Marakeške pogodbe, da bi brez odlašanja uresničili njen potencial;
88. opozarja, da si tretje države in nedržavni akterji prizadevajo, da bi s hibridnimi sredstvi, vključno z dezinformacijami, ogrozili legitimnost demokratičnih institucij znotraj EU, in poziva Komisijo, naj okrepi odpornost proti hibridnim grožnjam ter izboljša zmogljivost za ustrezen sistematičen odziv na lažne novice in dezinformacije;
21. Boljša priprava zakonodaje
89. poziva Komisijo, naj:
– zagotovi, da se v zvezi z vsemi zakonodajni predlogi opravita temeljita ocena učinka in analiza stroškov in koristi;
– zagotovi, da se test za mala in srednja podjetja izvede v vseh generalnih direktoratih in vzpostavi sistematično sodelovanje z odborom za regulativni nadzor, da bi dosegli bolj sistematično uporabo tega testa;
– zagotovi, da se Parlamentu predloži ocena neodvisnosti odbora za regulativni nadzor pri izvajanju nadzora in zagotavljanju objektivnega svetovanja glede ocen učinka;
– zagotovi pripravo letne študije bremena kot ključnega orodja za opredelitev in spremljanje, na jasen in pregleden način, rezultatov prizadevanj Unije za preprečevanje in zmanjševanje vseh oblik pretiranega urejanja s predpisi in upravnih bremen tako s strani Unije kot držav članic pri prenosu in razlagi zakonodaje („gold-plating“);
– zagotovi, da se Parlamentu predložijo predlogi o določitvi ciljev za zmanjševanje bremena v ključnih sektorjih, s ciljem, da se do leta 2020 zagotovi 25 % zmanjšanje, do leta 2030 pa 50 % zmanjšanje gospodarskih stroškov, povezanih z regulativnim bremenom za podjetja;
o
o o
90. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.