SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Burundiju
5.7.2017 - (2017/2756(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B8-0465/2017)
ECR (B8-0468/2017)
S&D (B8-0469/2017)
ALDE (B8-0471/2017)
EFDD (B8-0474/2017)
GUE/NGL (B8-0475/2017)
PPE (B8-0476/2017)
Cristian Dan Preda, Joachim Zeller, Sandra Kalniete, Mairead McGuinness, David McAllister, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Patricija Šulin, Jarosław Wałęsa, Ivan Štefanec, Tomáš Zdechovský, Jaromír Štětina, Pavel Svoboda, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Michaela Šojdrová, Milan Zver, Dubravka Šuica, Sven Schulze, Krzysztof Hetman, Elisabetta Gardini, Claude Rolin, Brian Hayes, Maurice Ponga, Eduard Kukan, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Adam Szejnfeld, Bogdan Brunon Wenta, Romana Tomc, Roberta Metsola, Jiří Pospíšil, Csaba Sógor, Marijana Petir, Tunne Kelam, Seán Kelly, Stanislav Polčák, Željana Zovko, Ivana Maletić, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Laima Liucija Andrikienė, László Tőkés, Anna Záborská, Lars Adaktusson, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Inese Vaidere v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Karol Karski, Ryszard Czarnecki, Ryszard Antoni Legutko, Anna Elżbieta Fotyga, Notis Marias, Ruža Tomašić, Branislav Škripe v imenu skupine ECR
Louis Michel, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström, Valentinas Mazuronis, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova) v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat, Lola Sánchez Caldentey, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Tania González Peñas, Miguel Urbán Crespo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Barbara Spinelli v imenu skupine GUE/NGL
Judith Sargentini, Maria Heubuch, Heidi Hautala, Florent Marcellesi, Michèle Rivasi, Bodil Valero, Barbara Lochbihler, Bart Staes, Ernest Urtasun, Igor Šoltes, Davor Škrlec, Bronis Ropė, Jordi Solé v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi, Rolandas Paksas, Laura Ferrara v imenu skupine EFDD
Barbara Kappel
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Burundiju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja, zlasti člena 96,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 2248 (2015) z dne 12. novembra 2015 in št. 2303 (2016) z dne 29. julija 2016 o razmerah v Burundiju,
– ob upoštevanju poročila mednarodne preiskovalne komisije, ki je bilo 15. junija 2017 predstavljeno v Svetu OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN o Burundiju, objavljenega 23. februarja 2017,
– ob upoštevanju izjave Varnostnega sveta za javnost o razmerah v Burundiju z dne 9. marca 2017,
– ob upoštevanju neodvisne preiskave OZN o Burundiju, objavljene 20. septembra 2016,
– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 30. septembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Burundiju,
– ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000,
– ob upoštevanju izjave o Burundiju z vrhunskega srečanja Afriške unije 13. junija 2015,
– ob upoštevanju sklepa o dejavnostih mirovnega in varnostnega sveta ter stanju miru in varnosti v Afriki (Assembly/AU/Dec.598 (XIX)), sprejetega na 26. rednem zasedanju skupščine voditeljev držav in vlad Afriške unije, ki je potekalo 30. in 31. januarja 2016 v Adis Abebi v Etiopiji,
– ob upoštevanju sklepov in izjav na skupščini Afriške unije (Assembly/AU/Dec.605-620 (XXVII)), sprejetih na 27. rednem zasedanju skupščine voditeljev držav in vlad Afriške unije, ki je potekalo 17. in 18. julija 2016 v Kigaliju v Ruandi,
– ob upoštevanju resolucije Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 4. novembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Republiki Burundi,
– ob upoštevanju izjave o Burundiju z vrhunskega srečanja Vzhodnoafriške skupnosti 31. maja 2015,
– ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta o Burundiju, zlasti z dne 9. julija 2016, 17. decembra 2016 in 18. januarja 2017,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) št. 2016/394 z dne 14. marca 2016 o zaključku postopka posvetovanj z Republiko Burundi na podlagi člena 96 Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1755 z dne 1. oktobra 2015 ter sklepov Sveta (SZVP) 2015/1763 in 2016/1745 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Burundiju,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. marca, 18. maja, 22. junija in 16. novembra 2015 ter 15. februarja 2016 o Burundiju,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. maja 2015, 19. decembra 2015 in 21. oktobra 2016,
– ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednice in visoke predstavnice z dne 6. januarja 2017 o prepovedi organizacije Ligue Iteka v Burundiju,
– ob upoštevanju burundijske ustave, zlasti člena 96,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker se je Burundi znašel v hudi politični krizi in ga pretresajo civilni nemiri, potem ko je predsednik Pierre Nkurunziza aprila 2015 razglasil, da se bo potegoval za tretji mandat, kar je v nasprotju z burundijsko ustavo, ki omejuje število predsedniških mandatov na dva, in sporazumom iz Aruše; ker je vlada močno nasprotovanje njegovi ponovni izvolitvi grobo zatrla, zaradi česar so se zelo poslabšale razmere na področju človekovih pravic v državi;
B. ker po pričevanju mednarodnih opazovalcev vlada od julija 2015 grobo zatira nasprotnike ponovne Nkurunzizove izvolitve; ker je po podatkih OZN od izbruha nasilja umrlo 500 ljudi; ker naj bi bilo po podatkih organizacij za človekove pravice ubitih več kot 1200 ljudi, od 400 do 900 ljudi naj bi bilo žrtev prisilnega izginotja, več sto ali celo več tisoč ljudi naj bi bilo mučenih, več kot 10.000 ljudi pa naj bi bilo še vedno samovoljno pridržanih;
C. ker predsednik Pierre Nkurunziza ne izključuje možnosti za spremembo ustave, da bi se po letu 2020 potegoval za četrti mandat, in ker poteka notranji postopek za odpravo omejitve mandatov; ker je to v nasprotju s prejšnjimi predsednikovimi izjavami in ogroža skupna prizadevanja pri iskanju dolgoročne vzdržne rešitve krize;
D. ker so v poročilu o neodvisni preiskavi OZN v Burundiju navedeni številni dokazi za hude kršitve človekovih pravic in hude zlorabe v državi, ki so jih v glavnem zakrivile varnostne sile in oblasti; ker se je od aprila povečalo spodbujanje k nasilju in sovraštvu, zlasti med zborovanjem mladinske milice Imbonerakure, ki pripada vladajoči stranki CNDD-FDD; ker so glavna tarča teh zlorab opozicija in akterji civilne družbe, zlasti zagovorniki človekovih pravic, novinarji in odvetniki; ker bo končno poročilo preiskovalne komisije, ki jo je ustanovil Svet za človekove pravice, predvidoma objavljeno septembra;
E. ker nasilje, o katerem se poroča, vključuje umore, ugrabitve, prisilna izginotja, mučenje, posilstva ter samovoljne aretacije in zapiranje; ker se zaradi korupcije in neukrepanja javnih organov nadaljuje kultura nekaznovanja, ki preprečuje, da bi pred sodišče privedli številne storilce smrtonosnega nasilja, tudi pripadnike organov kazenskega pregona in obveščevalnih služb;
F. ker so burundijske oblasti oktobra 2016 prepovedale delovanje petih organizacij za človekove pravice, januarja 2017 pa še delovanje organizacije Ligue Iteka, ki je najstarejša tovrstna organizacija v državi; ker je parlament decembra 2016 sprejel zakon, ki določa strog nadzor nad mednarodnimi nevladnimi organizacijami;
G. ker so se povečale omejitve v zvezi z mediji in neodvisnimi časopisi; ker je delovanje neodvisnih medijev še naprej cenzurirano, prekinjeno, onemogočeno ali ukinjeno; ker so bili novinarji žrtve izginotja, groženj, fizičnih napadov in sodnega nadlegovanja; ker so morale vse neodvisne radijske postaje nehati oddajati; ker se Burundi v svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2017, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, uvršča na 160. mesto med 180 državami;
H. ker uradniki OZN poročajo, da državni agenti pogosto ustvarjajo razdor, zato se je bati spirale nasilja in morebitne „etnizacije“ krize; ker poročajo, da se stranka CNDD-FDD (Narodni svet za obrambo demokracije – Sile za obrambo demokracije) in njen podmladek (milica Imbonerakure) množično poslužujeta nasilja in ustrahovanja;
I. ker je Burundi oktobra 2016 začel postopek odstopa od Rimskega statuta, s čimer je pokazal, da namerava izstopiti iz Mednarodnega kazenska sodišča, potem ko je to odločilo, da bo začelo predhodno preiskavo o nasilju in kršitvah človekovih pravic v državi;
J. ker je burundijska vlada avgusta 2016 zavrnila napotitev pripadnikov policijskih enot OZN v državo, da bi spremljali razmere; ker je burundijska vlada odločila, da bo prekinila sodelovanje z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, in je zavrnila sodelovanje s preiskovalno komisijo, ki je bila ustanovljena v Svetu OZN za človekove pravice;
K. ker je burundijski parlament 21. decembra 2015 zavrnil predlog za napotitev mirovnih sil Afriške unije, češ da bi vsako vojaško posredovanje vojaških sil Afriške unije pomenilo invazijo okupacijske sile;
L. ker je Evropska unija 8. decembra 2015 v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja začela postopek posvetovanja z burundijsko vlado, pri čemer so bili prisotni predstavniki skupine držav AKP, Afriške unije, Vzhodnoafriške skupnosti in Združenih narodov; ker je Evropska unija marca 2016 zaključila posvetovanja, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da zaveze, ki jih je predlagala burundijska vlada v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in pravno državo, ne zadostujejo;
M. ker je Evropska unija po končanju tega postopka opredelila niz konkretnih ukrepov, ki jih mora sprejeti burundijska vlada za obnovitev popolnega sodelovanja;
N. ker je Unija prekinila neposredno finančno pomoč burundijski vladi, vključno s proračunsko podporo; ker se je Unija zavezala, da bo še naprej namenjala finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč, tudi za projekte, katerih namen je zagotoviti dostop do osnovnih storitev;
O. ker je Evropska unija sprejela ciljno usmerjene sankcije zoper osebe, subjekte ali organe, ki spodkopavajo demokracijo ali ovirajo iskanje politične rešitve v Burundiju; ker Afriška unija sedaj tudi načrtuje sprejetje sankcij;
P. ker je po mnenju varnostnega sveta Združenih narodov dialog v Burundiju, ki poteka pod vodstvom Vzhodnoafriške skupnosti in ga podpirata Afriške unije in Evropske unije, edina sprejemljiva možnost za vzdržno politično rešitev razmer v tej državi; ker mora biti dialog odprt za vse, tudi za opozicijske stranke, civilno družbo in pripadnike diaspore;
Q. ker imata politični zastoj v Burundiju in poslabšanje gospodarskih razmer hude posledice za prebivalstvo; ker agencija Združenih narodov za begunce ocenjuje, da je več kot 420.000 ljudi pobegnilo iz Burundija in poiskalo zatočišče v sosednjih državah; ker je bilo po navedbah generalnega podsekretarja Združenih narodov zabeleženih 209.000 notranje razseljenih oseb; ker 3 milijone ljudi potrebuje humanitarno pomoč, akutni neustrezni prehranski varnosti pa je izpostavljenih 2,6 milijona oseb; ker je 700.000 oseb odvisnih od nujne pomoči v hrani, čeprav je vlada odpravila nekatere omejitve; ker je zaradi tega resno ogrožena stabilnost vse regije;
1. je zelo zaskrbljen zaradi političnih in varnostnih razmer v Burundiju; ostro obsoja nasilna dejanja, uboje in druge kršitve človekovih pravic, ki v Burundiju potekajo od leta 2015; poziva, naj se podprejo učinkoviti in sorazmerni ukrepi za preprečitev novega nasilja;
2. je zaskrbljen zaradi splošno razširjene nekaznovanosti, zlasti za nasilna dejanja in kršitve človekovih pravic ter za storilce teh dejanj; opozarja, da morajo burundijske oblasti, v skladu z mednarodno in regionalno zakonodajo o človekovih pravicah, zagotavljati, varovati in spodbujati temeljne pravice, vključno z državljanskimi in političnimi pravicami državljanov; v zvezi s tem zahteva temeljito in neodvisno preiskavo ubojev in zlorab, ki so se zgodili v Burundiju v zadnjih letih, in poziva, naj se poskrbi za to, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja;
3. močno obžaluje, da je burundijska vlada začela postopek za odstop države od Rimskega statuta o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva vlado Burundija, naj ponovno razmisli o postopku umika in zagotovi, da bo država še naprej popolnoma sodelovala s tem sodiščem;
4. nemudoma poziva burundijsko vlado, naj v celoti spoštuje resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2303 (2016) in dovoli napotitev policijske enote Združenih narodov, da bo lahko spremljala varnostne razmere v državi,
5. pozdravlja, da je bila novembra 2016 ustanovljena preiskovalna komisija Združenih narodov za človekove pravice v Burundiju, ki bo preiskala kršitve človekovih pravic v tej državi od aprila 2015; poziva burundijske oblasti, naj polno sodelujejo s člani te komisije;
6. pozdravlja, da je generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutierrez nedavno imenoval novega posebnega odposlanca v Burundiju, in sicer Michela Kafandoja, da se omogoči razumevanje potekajočega političnega procesa;
7. ponavlja svojo zavezanost svobodi izražanja in poudarja ključno vlogo civilne družbe, odvetnikov, organizacij za človekove pravice in medijev v demokratični družbi; v zvezi s tem poziva burundijske oblasti, naj umaknejo prepovedi in odpravijo omejitve, ki veljajo za te subjekte, ponovno razmislijo o novi zakonodaji o tujih nevladnih organizacijah in zagotovijo, da bodo lahko novinarji in zagovorniki človekovih pravic svobodno in varno opravljali svoje dejavnosti v državi;
8. je zaskrbljen zaradi velike nevarnosti, da bi sedanje razmere lahko ustvarile globlje delitve med različnimi etničnimi skupinami; obsoja, da se bo z uporabo propagande na podlagi etnične ideologije ta kriza „etnizirala“; nemudoma poziva vse strani v Burundiju, naj se vzdržijo vsakega ravnanja ali govorjenja, ki bi lahko okrepilo nasilje, zaostrilo krizo ali negativno vplivalo na dolgoročno stabilnost v regiji, in naj popolnoma spoštujejo sporazum iz Aruše;
9. obsoja, da vodje mladinske milice Imbonerakure spodbujajo k sovraštvu in nasilju glede beguncev in nasprotnikov, tudi javne pozive k posilstvom žena nasprotnikov, in poziva k takojšnji razorožitvi tovrstnih milic; izraža globoko zaskrbljenost zaradi sprejetja novega zakona o ustanovitvi nacionalne enote prostovoljcev, ki bi lahko upravičeval dejavnosti takih milic;
10. nemudoma poziva vse strani, naj ustvarijo potrebne pogoje za obnovitev zaupanja in spodbujanje narodne enotnosti v odprtem, preglednem in vključujočem nacionalnem dialogu med vlado, opozicijskimi strankami in civilno družbo v skladu z burundijsko ustavo, sporazumom iz Aruše in mednarodnimi obveznostmi države;
11. poudarja, da imajo razmere v Burundiju izjemno škodljive posledice za vso regijo; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja za pogajanja, ki potekajo pod okriljem Vzhodnoafriške skupnosti in s podporo Afriške unije; burundijske oblasti poziva, naj si prizadevajo in sodelujejo pri iskanju takojšnje, trajne in dolgoročne rešitve konflikta, vendar je izredno zaskrbljen zaradi počasnega napredka pri tem dialogu;
12. poziva Evropsko unijo, naj podpre prizadevanja regionalnih akterjev pri reševanju krize; poziva, naj se začne izvajati časovni načrt za posrednika, nekdanjega predsednika Tanzanije, Mkapa, ki ga je imenovala Vzhodnoafriška skupnost;
13. pozdravlja odločitev mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije, da odobri napotitev afriške misije za preprečevanje in zaščito v Burundiju, s čimer se bo spodbudila politična rešitev; poziva burundijsko vlado, naj v celoti izpolni zaveze, ki so bile sprejete za omogočanje hitre napotitve opazovalcev in strokovnjakov s področja človekovih pravic, zlasti s takojšnjo izdajo vizumov in z zelo hitro izpolnitvijo drugih zahtevanih formalnosti;
14. meni, da bo večja prisotnost mednarodnih opazovalcev v Burundiju lahko znatno prispevala k izboljšanju razmer na področju človekovih pravic in varnosti; poziva k napotitvi dodatnih 200 vojaških opazovalcev in zagovornikov človekovih pravic iz Afriške unije, ki bodo pomagali že prisotnim 30 opazovalcem;
15. meni, da je treba v sodelovanju z Afriško unijo razjasniti sledljivost finančnih sredstev, namenjenih burundijskim vojakom, ki sodelujejo pri misiji Afriške unije v Somaliji (AMISOM);
16. meni, da je normalizacija odnosov z EU, vključno z državami članicami, odvisna od tega, ali bodo burundijske oblasti v posvetovanjih, predvidenih v členu 96 Sporazuma iz Cotonouja, izvajale vse določbe s „seznama zavez“;
17. je seznanjen z odločitvijo Evropske unije, da bo po posvetovanju z burundijskimi oblastmi v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja prekinila neposredno finančno pomoč burundijski javni upravi, in pozdravlja, da je Evropska unija sprejela omejitve glede potovanj in zamrznila sredstva odgovornim za spodkopavanje prizadevanj za mir in za kršitve človekovih pravic; poudarja, da Unija ohranja vso finančno podporo za prebivalce Burundija, tudi za begunce v ključnih sektorjih na področju zdravja, prehrane in izobraževanja ter neposredne humanitarne pomoči; podpira usmerjene sankcije, ki jih je obnovila Evropska unija, ter sklep Sveta Evropske unije, da se na podlagi posvetovanj v skladu s členom 96 prekine proračunska podpora za Burundi;
18. izraža globoko zaskrbljenost zaradi navala burundijskih beguncev na sosednje države in skrb vzbujajočega humanitarnega položaja notranje razseljenih oseb v Burundiju, in ponovno izraža podporo humanitarnim organizacijam, ki so prisotne v regiji in sosednjih državah, ki sprejemajo begunce; nemudoma poziva Evropsko unijo in druge donatorje, naj povečajo finančno podporo in humanitarno pomoč burundijskim razseljenim osebam in beguncem; opozarja države članice, da so se zavezale spoštovanju Ženevske konvencije;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Burundija, Svetu ministrov AKP-EU, Evropski komisiji in Svetu ministrov Evropske unije, podpredsednici Komisije in visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic Evropske unije, državam članicam in institucijam Afriške unije ter generalnemu sekretarju Združenih narodov.