SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Madagaskarju
15.11.2017 - (2017/2963(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B8-0641/2017)
Verts/ALE (B8-0643/2017)
GUE/NGL (B8-0644/2017)
S&D (B8-0645/2017)
ALDE (B8-0646/2017)
PPE (B8-0647/2017)
Cristian Dan Preda, Tomáš Zdechovský, Pavel Svoboda, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Dubravka Šuica, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Marijana Petir, Jarosław Wałęsa, Laima Liucija Andrikienė, Mairead McGuinness, David McAllister, Jaromír Štětina, Romana Tomc, Željana Zovko, Patricija Šulin, Giovanni La Via, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Maurice Ponga, Adam Szejnfeld, Joachim Zeller, Bogdan Brunon Wenta, Sandra Kalniete, Milan Zver, Roberta Metsola, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Lars Adaktusson, Seán Kelly, Deirdre Clune, Krzysztof Hetman, Michael Gahler, Inese Vaidere, Ivana Maletić v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post, Boris Zala v imenu skupine S&D
Karol Karski, Ruža Tomašić, Charles Tannock, Jan Zahradil, Notis Marias, Jana Žitňanská, Ryszard Czarnecki, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki) v imenu skupine ECR
Louis Michel, Javier Nart, Hilde Vautmans, Izaskun Bilbao Barandica, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Fredrick Federley, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Marietje Schaake, Johannes Cornelis van Baalen, Cecilia Wikström, Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE
Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat, Merja Kyllönen, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostadinka Kuneva, Lola Sánchez Caldentey, Tania González Peñas, Estefanía Torres Martínez, Xabier Benito Ziluaga v imenu skupine GUE/NGL
Jordi Solé, Maria Heubuch v imenu skupine Verts/ALE
Rolandas Paksas, Piernicola Pedicini, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o Madagaskarju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Madagaskarju, zlasti resolucije z dne 7. maja 2009[1], 11. februarja 2010[2] in 9. junija 2011[3], ter misije za ugotavljanje dejstev, ki jo je skupna parlamentarna skupščina AKP-EU na Madagaskar napotila 10. in 11. julija 2010,
– ob upoštevanju informacij Svetovne zdravstvene organizacije z dne 2. novembra 2017 o nedavnem izbruhu kuge,
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za človekove pravice z dne 22. avgusta 2017 o četrtem rednem poročilu o Madagaskarju,
– ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca Združenih narodov Johna H. Knoxa iz oktobra 2016 o zaključku njegove misije na Madagaskarju,
– ob upoštevanju izrednega vrhovnega srečanja Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) o Madagaskarju z dne 20. maja 2011 in časovnega načrta, ki ga je predlagala mediacijska skupina SADC po odpravi sankcij EU, Afriške unije in SADC zoper Madagaskar,
– ob upoštevanju poročila z dne 26. aprila 2017 o obisku na Madagaskarju, ki ga je pripravil posebni poročevalec za vprašanje obveznosti na področju človekovih pravic v zvezi z zagotavljanjem varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja,
– ob upoštevanju členov 8 in 9 Sporazuma iz Cotonouja,
– ob upoštevanju madagaskarske ustave,
– ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja v spletu in drugje,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Madagaskar podpisal leta 1969 in ratificiral leta 1971,
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju 120. zasedanja Odbora za človekove pravice 10. in 11. julija 2017 v Ženevi, na katerem je bilo obravnavano četrto redno poročilo o izvajanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah na Madagaskarju;
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker so po petletnem obdobju političnih nemirov, med katerimi so donatorji ustavili programe razvojne pomoči, na Madagaskarju oktobra 2013 izvedli verodostojne in demokratične parlamentarne volitve, decembra 2013 pa predsedniške volitve, na katerih je bil za predsednika izvoljen Hery Rajaonarimampianina; ker so politične razmere še vedno nestabilne, čeprav je ponovna vzpostavitev odnosov z donatorskimi državami odpravila vse omejitve za sodelovanje z novo vlado;
B. ker je bil sprejet nov zakon o komunikacijah, ki so ga madagaskarski novinarji ostro kritizirali, ker za novinarske prekrške uvaja uporabo kazenskega zakonika, kar bi lahko povzročilo kriminalizacijo tega poklica; ker se je stanje umirilo, vendar se očitno ne premika v pravo smer;
C. ker naj bi bile naslednje leto načeloma predsedniške volitve, čeprav še ni bil določen dokončen datum; ker je predsednik Madagaskarja podprl ustavno reformo, ki bi mu omogočila, da bi v volilnem obdobju ostal na oblasti, in je izrazil namen, da izkrivi predloge sprememb volilne zakonodaje, ki so jih pripravili neodvisna nacionalna volilna komisija, strokovnjaki, civilna družba in opozicija; ker so tem izjavam nasprotovali njegovi politični nasprotniki in deli civilne družbe, zaskrbljeni, da gre za poskus, da odloži volitve ter ostane na oblasti po izteku svojega z ustavo omejenega mandata; ker bo to najbrž zaostrilo napetosti v že tako krhkih političnih okoliščinah;
D. ker je regionalni direktor Amnesty International za južno Afriko 10. julija 2017 izjavil, da se razmere na področju človekovih pravic na Madagaskarju hitro slabšajo zaradi očitnega nespoštovanja pravne države; ker je več kot 50 % vseh zapornikov preventivno priprtih brez sojenja in ker prihaja do kršitev, kot so zunajsodne usmrtitve s strani policije in zapiranje zagovornikov človekovih pravic, ker ni svobodnega in pravičnega dostopa do sodnega varstva;
E. ker ima Amnesty International dokumentirana poročila uslužbencev organov kazenskega pregona, ki se želijo maščevati zaradi primerov, ko je množica vzela pravico v lastne roke; ker naj bi februarja 2017 policisti požgali pet vasi v občini Antsakabary, potem ko naj bi vaščani ubili dva njihova kolega, in je neka starejša ženska med napadom umrla zaradi opeklin, ker ni mogla pobegniti; ker policija zdaj preiskuje požig, čeprav je sama vpletena vanj;
F. ker so novinarji in zagovorniki človekovih pravic izpostavljeni ustrahovanju in nadlegovanju oblasti, da bi jih utišale in ovirale njihovo preiskovalno delo ali delo na področju človekovih pravic; ker so od volitev leta 2013 zaprli več medijev ali se v njih izvaja cenzura zaradi „spoštovanja pravne države“ in potrebnega „čiščenja avdiovizualne krajine“, ki ga izvaja ministrstvo za komunikacijo;
G. ker je leta 2013 konferenca pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) sprejela akcijski načrt za Madagaskar, v skladu s katerim naj bi država okrepila prizadevanja za izvrševanje ter uvedla embargo na izvoz zalog lesa; ker sta sekretariat CITES in stalni odbor CITES od tedaj večkrat opozorila, da Madagaskar ni izpolnil akcijskega načrta; ker sta po navedbah sekretariata CITES nekaznovanje nezakonite sečnje in kršenje okoljske zakonodaje še vedno močno razširjena; ker so po drugi strani sodišča, za katera obstaja resen sum korupcije, obsodila posameznike, ki se borijo proti nezakoniti sečnji;
H. ker je Madagaskar med državami z najbolj izjemnim okoljem, hkrati pa tudi najrevnejša država na svetu, v kateri ni konflikta, ker 92 % ljudi živi z manj kot 2 USD na dan, in je na indeksu človekovega razvoja uvrščena na 154. mesto od 188;
I. ker nedovoljena trgovina z lesom in živalskim vrstami resno ogroža okolje in biotsko raznovrstnost Madagaskarja, pa tudi okoljske pravice njegovih prebivalcev; ker okoljski vpliv ekstraktivnih dejavnosti in nepreglednost njihovega upravljanja pogosto škodujeta lokalnim skupnostim in njihovemu trajnostnemu razvoju; ker naj bi bile preprodajalske mreže povezane z organiziranim kriminalom, kar ogroža demokratično upravljanje te države; ker so po navedbah posebnega poročevalca o človekovih pravicah in okolju nezakonita sečnja dragocenega lesa in njegova nezakonita trgovina ter rudarske koncesije tesno povezane z nasiljem nad prebivalstvom;
J. ker je okoljski aktivist Clovis Razafimalala, ki je obsodil nezakonito trgovino in izkoriščanje palisandra in drugih vrst lesa od 16. septembra 2016 v priporu, ker ga po krivem obtožujejo upora, uničenja javnih listin in dobrin ter požiga, čeprav za to ni prav nobenih dokazov; ker je bil 27. septembra 2017 aretiran okoljski aktivist in zagovornik človekovih pravica Raleva zaradi uporabe „lažnega naziva“, ko je raziskoval dejavnosti rudnika zlata, potem ko je bilo rudarjenje prepovedano zaradi uničevanja okolja; ker je bil Raleva 26. oktobra 2017 obsojen na pogojno kazen dveh let zapora; ker je moral Augustin Sarovy, direktor nevladne organizacije, ki se bori proti nezakoniti trgovini s palisandrom, pobegniti v Evropo, potem ko je prejel grožnje s smrtjo;
K. ker je bil Fernand Cello, direktor radijske postaje, znan zaradi svojih poizvedb o občutljivih vprašanjih, kot je nezakonito pridobivanje safirjev, 6. maja 2017 sodno preganjan zaradi „ponarejanja in uporabe ponaredkov“; ker so Novinarji brez meja obsodili neprizanesljivo obravnavo direktorja radijske postaje Jupiter s strani oblasti v regiji na osnovi lažnih obtožb ljudi, ki so bili vpleteni v njegove preiskave;
L. ker je aretacija Claudine Razaimamonjy na pobudo neodvisnega protikorupcijskega urada Bianco (Bureau Indépendant Anti-Corruption) zaradi poneverbe javnih sredstev v številnih občinah postala državna afera, saj gre za tesno zaveznico in svetovalko predsednika države Heryja Rajaonarimampianine; ker je žandarmerija pred njeno aretacijo zahtevala privedbo Jacqueline Raharimanantsoa Saholiniaina, Sylvie Randriantsara Linah in Claudine Razaimamonjy na zaslišanje; ker se je izkazalo, da so te tri ženske dejansko ista oseba, Claudine Razaimamonjy, ki se nikoli ni odzvala pozivu na zaslišanje;
M. ker je „zadeva Claudine“ povzročila odprt konflikt med vlado in sodstvom, pri čemer je pravosodni minister osebno pozval k izpustitvi Claudine Razaimamonjy, da bi se izognili podaljšanju njenega policijskega pridržanja; ker je sodniški sindikat izjavil, da ga je užalilo sprejeto stališče in neposredna udeleženost vlade v zadevi, ter se skliceval na delitev oblasti in poudaril, da ta primer ni povezan s politiko; ker so sodniki letos trikrat stavkali, da bi obsodili ponavljajoča se ustrahovanja in vladno poseganje v dejavnosti sodišč ter potrdili svojo neodvisnost;
N. ker Madagaskar že od 80. let 20. stoletja pestijo epidemije kuge, vendar je zadnji izbruh iz avgusta 2017 še posebej obsežen ter je prizadel večja mesta in neendemična območja; ker je bilo zabeleženih več kot 1800 primerov in 127 smrti; ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije neobičajna narava in hitra širitev v tem letu posledica poslabšanja zdravstvenega sistema, povezanega z družbeno-politično krizo, ki je v zadnjih letih prizadela državo; ker ta organizacija ocenjuje, da tveganje morebitne nadaljnje širitve izbruha kuge na nacionalni ravni ostaja visoko;
O. ker prevladujoče običajno pravo v tej državi odobrava škodljive tradicionalne prakse, vključno z dogovorjenimi, prisilnimi in zgodnjimi porokami; ker ženske in dekleta še vedno trpijo zaradi spolnega ali drugega fizičnega nasilja, pri čemer je stopnja prijav nizka, pregoni pa redki; ker je splav v tej državi še vedno prepovedan z zakonom iz leta 1920; ker vsak dan med porodom umre približno deset žensk; ker bi lahko prepoved splava vodila k skrivnim in nevarnim prekinitvam nosečnosti, ki bi jih izvajali posamezniki, ki niso medicinsko usposobljeni;
1. pozdravlja ponovno vzpostavitev pravne države z volitvami oktobra in decembra 2013; opominja madagaskarske oblasti in zlasti predsednika te države, da imajo odgovornost ohranjati in varovati pravice svojih državljanov po vsej državi, vključno s preprečevanjem vseh zlorab in zločinov, ter opravljati svoje poslanstvo vladati ob strogem upoštevanju pravne države; poziva jih, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili uveljavljanje vseh temeljnih svoboščin državljanov, vključno s svobodo izražanja;
2. upa, da bodo prihodnje volitve potekale v mirnem in spokojnem ozračju, da bodo lahko demokratične in pregledne; vztraja, da je treba ohraniti ustavni red in politično stabilnost ter da lahko le dialog in vzpostavljanje soglasja med vsemi političnimi akterji zagotovita pravočasne in verodostojne volitve leta 2018; poziva mednarodno skupnost, naj sprejme vse mogoče ukrepe, da bi zagotovila pošten in svoboden volilni proces predsedniških volitev leta 2018;
3. izraža zaskrbljenost zaradi prevlade zakona ulice in vpletenosti uslužbencev organov kazenskega pregona v primere zunajsodnih pobojev; poziva k neodvisni in nepristranski preiskavi požiga petih vasi v občini Antsakabary, ki bo zagotovila varnost žrtev pred morebitnimi povračilnimi napadi, če bodo predložile dokaze v zvezi s tem; poziva madagaskarske oblasti, naj sistematično izvajajo nepristranske preiskave zunajsodnih pobojev, preganjajo storilce in zagotovijo, da bodo družine žrtev prejele ustrezno odškodnino;
4. poziva madagaskarske oblasti, naj spoštujejo svoje obveznosti, ki izhajajo iz konvencije CITES, tudi tako, da znatno okrepijo dejansko uveljavljanje zakonov proti nezakoniti sečnji in trgovini;
5. pozdravlja potekajočo revizijo zakonika o rudarstvu in poziva vlado, naj zagotovi, da bo revidirani zakonik izpolnjeval mednarodne zahteve, kot je predhodna ocena in posvetovanje z večino prizadetih ljudi, dostop do pravnih sredstev in čim manjša okoljska škoda; poziva vlado, naj pregleda rudarske dovolilnice, ki jih je izdala prehodna vlada, in začasno prekliče tiste, ki niso v skladu z odločbo MECIE;
6. ostro obsoja samovoljno pridržanje novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in okoljskih aktivistov na podlagi izmišljenih obtožb; poziva k dokončnemu končanju nadlegovanja in ustrahovanja, uperjenega proti njim, zavrača ukrepe, sprejete proti medijem pred zadnjimi volitvami, in poziva k popolni obnovitvi vseh posameznih in skupinskih svoboščin; poziva madagaskarsko vlado, naj razveljavi omejujoče elemente zakonika o komunikacijah;
7. poziva madagaskarsko vlado, naj pravosodju omogoči običajne in neodvisne postopke v „zadevi Claudine“ in v vseh zadevah v zvezi z aktivno ali pasivno korupcijo; vztraja, da se politika ne bi smela vmešavati v sodstvo in da bi bilo treba uradu Bianco omogočiti svobodno opravljanje preiskav korupcije; vztraja, da je treba spoštovati načelo delitve oblasti, in poudarja, da je treba vedno zagotoviti neodvisnost in nepristranskost sodstva; poziva, naj madagaskarske oblasti podvojijo svoja prizadevanja v boju proti korupciji in nekaznovanosti v tej državi ter zagotovijo, da bodo vsi primeri korupcije obravnavani na sodišču;
8. izraža zaskrbljenost zaradi porasta dejavnosti tujih pridigarjev, ki otroke silijo k spreobrnitvi v skrajno obliko islama;
9. poudarja, da morajo EU in njene države članice vlagati v zagotavljanje podpore in zaščite zagovornikom človekovih pravic kot ključnim akterjem trajnostnega razvoja, tudi z nujnimi nepovratnimi sredstvi v okviru sklada evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) za nujne primere ogroženih zagovornikov človekovih pravic;
10. poziva nadnacionalna podjetja, naj spoštujejo človekove pravice in načelo primerne skrbnosti, kot je določeno v vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
11. poziva EU, naj bo pozorna na to, da bodo priprave na prihodnje predsedniške volitve vključujoče in pregledne ter da jih bodo sprejeli vsi, in sicer tudi z dvoletnim svežnjem podpore za volilne ureditve;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, Svetu, Svetu ministrov AKP-EU, vladi Madagaskarja, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, Južnoafriški razvojni skupnosti in komisiji Afriške unije.