Postopek : 2018/2662(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0198/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0198/2018

Razprave :

PV 19/04/2018 - 6.2
CRE 19/04/2018 - 6.2

Glasovanja :

PV 19/04/2018 - 10.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0175

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 356kWORD 55k
18.4.2018
PE618.451v01-00}
PE618.455v01-00}
PE618.456v01-00}
PE618.458v01-00}
PE618.459v01-00}
PE621.579v01-00} RC1
 
B8-0198/2018}
B8-0202/2018}
B8-0203/2018}
B8-0205/2018}
B8-0206/2018}
B8-0208/2018} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

PPE (B8‑0198/2018)

S&D (B8‑0202/2018)

ECR (B8‑0203/2018)

ALDE (B8‑0205/2018)

Verts/ALE (B8‑0206/2018)

GUE/NGL (B8‑0208/2018)


o Filipinih (2018/2662(RSP))


Cristian Dan Preda, Tomáš Zdechovský, Patricija Šulin, Francis Zammit Dimech, Milan Zver, Csaba Sógor, Mairead McGuinness, Romana Tomc, Ivan Štefanec, Eduard Kukan, Elisabetta Gardini, Giovanni La Via, Adam Szejnfeld, Michaela Šojdrová, Tunne Kelam, Bogdan Andrzej Zdrojewski, David McAllister, Lars Adaktusson, Krzysztof Hetman, Željana Zovko, Bogdan Brunon Wenta, Sandra Kalniete, Elmar Brok, Dubravka Šuica, Pavel Svoboda, Ivana Maletić, Laima Liucija Andrikienė, Seán Kelly, Deirdre Clune, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Julia Pitera, Marijana Petir, Inese Vaidere, László Tőkés, Stanislav Polčák, Jiří Pospíšil v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post, Neena Gill v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Notis Marias, Valdemar Tomaševski, Branislav Škripek, Pirkko Ruohonen-Lerner, Raffaele Fitto, Ruža Tomašić, Monica Macovei, Anna Elżbieta Fotyga v imenu skupine ECR
Urmas Paet, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, María Teresa Giménez Barbat, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Javier Nart, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans v imenu skupine ALDE
Barbara Lochbihler, Ernest Urtasun, Jakop Dalunde, Davor Škrlec, Heidi Hautala, Igor Šoltes v imenu skupine Verts/ALE
Miguel Urbán Crespo, Anne-Marie Mineur, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Tania González Peñas, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Malin Björk, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao v imenu skupine EFDD
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta  o Filipinih (2018/2662(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Filipinih, zlasti resolucij z dne 15. septembra 2016(1) in 15. marca 2017(2),

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 16. marca 2018 o Filipinih in Mednarodnem kazenskem sodišču,

–  ob upoštevanju izjav delegacije EU in uradne govorke podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta o oceni Filipinov za obdobje 2016–2017 v okviru posebnega spodbujevalnega režima EU za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP +) z dne 19. januarja 2018 (SWD(2018)0032),

–  ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina v zvezi z obtožbami filipinske vlade, da so posebna poročevalka OZN za pravice avtohtonih prebivalcev in drugi zagovorniki človekovih pravic vpleteni v teroristične dejavnosti,

–  ob upoštevanju izida slavnostnega vrha ASEAN-EU ob 40. obletnici vzpostavitve dialoga ASEAN-EU in akcijskega načrta ASEAN-EU za obdobje 2018–2022;

–  ob upoštevanju izjave predsednika Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice (DROI) z dne 23. februarja 2018 o tem, da je zadržanje senatorke De Lima v zaporu brez vložitve obtožnice nedopustno;

–  ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (nekdanjo Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964 z imenovanjem filipinskega veleposlanika pri EGS,

–  ob upoštevanju statusa Filipinov kot ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Filipine in EU vežejo dolgoletni diplomatski, gospodarski, kulturni in politični odnosi; ker so Evropska unija in Filipini z ratifikacijo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ponovno potrdili skupno zavezanost načelom dobrega upravljanja, demokracije, pravne države, človekovih pravic, spodbujanja družbenega in gospodarskega razvoja, pa tudi zavezanost miru in varnosti v tej regiji;

B.  ker je bilo od 1. julija 2016 po poročilih na Filipinih ubitih približno 12 tisoč ljudi, tudi ženske in otroci, in sicer v kampanji proti drogam, ki je bila mednarodno poimenovana „boj proti drogam“ predsednika Duterteja; ker je predsednik obljubil, da bo kampanjo proti drogam nadaljeval do konca svojega predsedniškega mandata leta 2022; ker je EU še vedno zelo zaskrbljena zaradi velikega števila ubojev, ki se zgodijo v zvezi s kampanjo proti drogam na Filipinih;

C.  ker je bila posebna poročevalka OZN za pravice avtohtonih prebivalcev Victoria Tauli-Corpuz, državljanka Filipinov, obtožena terorizma in jo je filipinska vlada marca 2018 skupaj z drugimi 600 osebami, vključno z voditelji avtohtonih ljudstev in zagovorniki človekovih pravic, uvrstila na seznam terorističnih organizacij; ker imajo strokovnjaki OZN sodno imuniteto; ker je do obtožb prišlo, potem ko je Victoria Tauli-Corpuz obsodila napad vojske na avtohtono ljudstvo Lumad v Mindanau; ker je Victoria Tauli-Corpuz opozorila na nadlegovanje, mučenje in aretacije avtohtonega prebivalstva, ki je mirno branilo svoje premoženje;

D.  ker je bila senatorka Leila De Lima, zagovornica človekovih pravic in (najuglednejša) kritičarka kampanje filipinskega predsednika Duterteja proti drogam, 19. septembra 2016 odstavljena s položaja predsednice odbora senata za pravosodje in človekove pravice, 23. februarja 2017 pa je bila aretirana; ker je senatorka De Lima vodila preiskavo zunajsodnih pobojev v mestu Davao v času, ko je bil predsednik Duterte župan tega mesta; ker obstajajo resni pomisleki, da so kazniva dejanja, ki jih je obtožena senatorka De Lima, skoraj povsem izmišljena, obtožbe pa so politično motivirane;

E.  ker so napadi filipinskih oblasti na avtohtono prebivalstvo huda skrb; ker je OZN na koncu decembra opozorila na obsežne kršitve človekovih pravic zoper ljudstvo Lumad na filipinskem otoku Mindanao; ker strokovnjaki OZN ocenjujejo, da je bilo od oktobra 2017 razseljenih vsaj 2500 pripadnikov ljudstva Lumad; ker obstaja bojazen, da je vzrok za nekatere od teh napadov neutemeljen sum, da ljudstvo Lumad sodeluje s terorističnimi skupinami, ali njihovo nasprotovanje rudarskim dejavnostim na ozemlju njihovih prednikov;

F.  ker so Filipini 28. decembra 2000 podpisali Rimski statut, 30. avgusta 2011 pa so ga ratificirali; ker je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča začel predhodno preiskavo razmer na Filipinih, med katero bodo preiskani domnevni zločini v tej državi v okviru kampanje boja proti drogam, ki jo je začela filipinska vlada, vsaj od 1. julija 2016 dalje;

G.  ker je OZN 19 marca 2018 uradno obvestila Mednarodno kazensko sodišče, da so Filipini 17. marca 2018 vložili pisno obvestilo o odstopu od Rimskega statuta;

H.  ker je predstavniški dom Filipinov 7. marca 2017 sprejel osnutek zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni; ker mora osnutek zakona odobriti še senat, preden ga lahko predsednik razglasi kot zakon; ker si je predsednik Duterte dejavno prizadeval za ponovno uvedbo smrtne kazni; ker bi ponovna uvedba smrtne kazni pomenila jasno kršitev drugega izbirnega protokola mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so ga Filipini podpisali leta 2007;

I.  ker so Filipini na lestvici korupcije, ki jo vsako leto objavi organizacija Transparency International, na 111. mestu od 180 držav;

J.  ker je za civilno družbo vse manj prostora; ker se zagovorniki človekovih pravic na Filipinih po poročilih soočajo z vse bolj sovražnim okoljem; ker izjave predsednika Duterteja spodbujajo policijo k napadom na skupine za zaščito človekovih pravic in njihove zagovornike;

K.  ker osebe, ki z izjavami javno nasprotujejo zunajsodnim usmrtitvam, tvegajo prepoved vstopa na Filipine;

L.  ker je predsednik Duterte dal več žaljivih in ponižujočih izjav o ženskah, večkrat upravičeval posilstvo in pozval k streljanju žensk;

M.  ker se zagovorniki človekovih pravic, novinarji in aktivisti redno soočajo z grožnjami, nadlegovanjem, ustrahovanjem in nasiljem, ker si prizadevajo razkriti domnevne zunajsodne uboje in druge kršitve človekovih pravic na Filipinih; ker se skupnost LGBTI sooča z nenehnim nadlegovanjem;

N.  ker so Filipini deležni ugodnosti iz splošne sheme preferencialov Evropske unije GSP+;

O.  ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Filipini poziva k vzpostavitvi konstruktivnega dialoga o človekovih pravicah v obliki delovne skupine za človekove pravice;

1.  poziva filipinsko vlado, naj nemudoma ustavi zunajsodne usmrtitve pod pretvezo boja proti drogam; odločno obsoja veliko število zunajsodnih usmrtitev, ki so jih zagrešile oborožene sile in milice in so bile povezane s kampanjo proti drogam; izreka sožalje družinam žrtev; izraža resno zaskrbljenost zaradi verodostojnih poročil, da filipinske policijske sile ponarejajo dokaze, da bi upravičile zunajsodne usmrtitve, in da je njihova tarča predvsem revno prebivalstvo v mestih;

2.  je seznanjen z nedavnimi vladnimi pobudami za zagotavljanje enotnejšega in bolj celostnega pristopa k prizadevanjem za boj proti drogam, ki temelji na spoštovanju zakonov, pravičnosti, možnosti obrambe, rehabilitaciji in integraciji; pozdravlja resolucijo senata št. 516, vloženo 25. septembra 2017 na Filipinih, ki poziva oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da se ustavi val ubojev, zlasti otrok; poziva vlado, naj se prednost usmeri v boj proti mrežam prekupčevalcev in vodjem velikih mamilskih kartelov, ne pa v lov na male uživalce drog; poudarja, da se morajo filipinske oblasti posvetiti boju proti prepovedanim drogam in posebno pozornost nameniti javnemu zdravju ter pri tem v celoti upoštevati ustrezne pravne postopke, kot to določa nacionalno in mednarodno pravo; poziva vlado, naj sprejme posebno politiko proti nasilju;

3.  poziva oblasti, naj v polni meri sodelujejo pri posebnih postopkih OZN; poziva filipinske oblasti, naj nemudoma izvedejo nepristransko in temeljito preiskavo o zunajsodnih usmrtitvah, kazensko preganjajo storilce ter jih privedejo pred sodišče; poziva EU in njene države članice, naj podprejo preiskavo pod okriljem OZN o ubojih na Filipinih in prizadevanja, da se odgovorni privedejo pred sodišče;

4.  ponovno poziva filipinske oblasti, naj izpustijo senatorko Leilo De Lima, medtem ko je v zaporu, pa naj ji zagotovijo ustrezne varnostne in higienske pogoje; nadalje ponovno poziva oblasti, naj ji zagotovijo pošteno sojenje in umaknejo vse politično motivirane obtožbe proti njej; poziva EU, naj še nadalje pozorno spremlja primer senatorke De Lima;

5.  poziva filipinske oblasti, naj zagovornike človekovih pravic odstranijo s seznama teroristov, naj umaknejo vse obtožbe proti njim in jim omogočijo, da svojo dejavnost opravljajo v miru; opozarja filipinske oblasti, da Victoria Tauli-Corpuz uživa imuniteto na podlagi konvencije o privilegijih in imunitetah iz leta 1946;

6.  pozdravlja pobudo Mednarodnega kazenskega sodišča, da razišče primere domnevnih zločinov proti človečnosti, ki naj bi bili zagrešeni v okviru boja proti drogam; poziva filipinsko vlado, naj v polni meri sodeluje z uradom tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča pri predhodni preiskavi Filipinov; močno obžaluje odločitev filipinske vlade, da začne postopek za odstop od Rimskega statuta; poziva vlado, naj to odločitev prekliče;

7.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi sklepa predstavniškega doma, da ponovno uvede smrtno kazen; ponovno poziva filipinske oblasti, naj nemudoma ustavijo postopek za ponovno uvedbo smrtne kazni; opozarja, da EU šteje smrtno kazen za kruto in nečloveško kaznovanje, ki ne odvrača od kaznivih dejanj; poziva filipinsko vlado, naj ne zniža starostne meje za kazensko odgovornost;

8.  je zelo zaskrbljen zaradi čedalje večje korupcije v času sedanje filipinske administracije; poziva filipinske oblasti, naj si bolj prizadevajo za učinkovit boj proti korupciji; v zvezi s tem opozarja na pomen spoštovanja temeljnih načel demokracije in pravne države;

9.  obsoja grožnje, nadlegovanje, ustrahovanje in nasilje zoper ljudi, ki razkrivajo domnevne zunajsodne uboje in druge kršitve človekovih pravic na Filipinih, tudi zoper zagovornike človekovih pravic, novinarje in aktiviste; poziva filipinske oblasti, naj poskrbijo, da bodo lahko zagovorniki človekovih pravic, novinarji in aktivisti opravljali svoje delo v spodbudnem okolju in brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

10.  poziva filipinske oblasti, naj ne prepovedujejo vstopa v državo osebam, ki štejejo za kritike politike predsednika Duterteja;

11.  poziva filipinske oblasti, naj spoštujejo obveznosti, ki jim jih narekuje mednarodno pravo, za zaščito človekovih pravic avtohtonega prebivalstva, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi;

12.  obsoja vse vrste nasilja nad ženskami in opozarja, da to nasilje pomeni hudo kršitev človekovih pravic in dostojanstva žensk in deklet; ostro obsoja poniževalne in sovražne izjave predsednika Duterteja o borkah; opozarja predsednika, da je spodbujanje državnih sil k spolnemu nasilju v času oboroženih spopadov kršitev mednarodnega humanitarnega prava; poziva predsednika, naj ženske obravnava spoštljivo in naj se vzdrži podžiganja nasilja nad njimi;

13.  spodbuja EU in države članice, naj preučijo možnost, da se Republiko Filipini pred iztekom njenega mandata ob koncu leta 2018 izključi iz Sveta OZN za človekove pravice;

14.  opozarja filipinske oblasti na njihove obveze po mednarodnem pravu, shemi GSP + in sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, in o posledicah neizpolnjevanja teh obvez; poudarja, da kljub zelo pozitivnemu napredku pri izvajanju konvencij GSP + ostaja velika zaskrbljenost zaradi kršitev človekovih pravic v okviru boja proti drogam; v zvezi s tem opozarja na svojo prejšnjo resolucijo o Filipinih z dne 16. marca 2017 in poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj uporabita vse razpoložljive instrumente, tudi sporazum o partnerstvu in sodelovanju, da bi filipinske oblasti prepričala, naj ustavijo zunajsodne usmrtitve, povezane s kampanjo proti drogam, če ne bo bistvenega izboljšanja, pa naj začneta postopek za začasni preklic preferencialov GSP +; poziva EU, naj uporabi vse razpoložljive instrumente za pomoč filipinski vladi pri spoštovanju njenih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku, vladi in parlamentu Filipinov, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, visokemu komisarju Organizacije združenih narodov za človekove pravice in vladam držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije.

 

 

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0349.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0088.

Zadnja posodobitev: 18. april 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov