Predlog skupne resolucije - RC-B8-0265/2018Predlog skupne resolucije
RC-B8-0265/2018

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Sudanu, zlasti o položaju Nure Husein Hamad

30.5.2018 - (2018/2712(RSP))

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B8-0265/2018 (ECR)
B8-0266/2018 (Verts/ALE)
B8-0267/2018 (S&D)
B8-0269/2018 (PPE)
B8-0270/2018 (GUE/NGL)
B8-0271/2018 (ALDE)

Cristian Dan Preda, Joachim Zeller, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Pavel Svoboda, Jaromír Štětina, Tomáš Zdechovský, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Marijana Petir, Tunne Kelam, Csaba Sógor, Laima Liucija Andrikienė, József Nagy, Ivan Štefanec, Eduard Kukan, Roberta Metsola, Jarosław Wałęsa, Lars Adaktusson, Giovanni La Via, Elisabetta Gardini, Željana Zovko, David McAllister, Michaela Šojdrová, Bogdan Brunon Wenta, Adam Szejnfeld, Seán Kelly, Deirdre Clune, Mairead McGuinness, Francis Zammit Dimech, Dubravka Šuica, László Tőkés, Sandra Kalniete, Ivana Maletić, Ivo Belet, Jiří Pospíšil, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Elmar Brok, Ramona Nicole Mănescu, Inese Vaidere, Esteban González Pons v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Ruža Tomašić, Jan Zahradil, Valdemar Tomaševski, Jana Žitňanská, Notis Marias, Raffaele Fitto, Monica Macovei, Branislav Škripek, Pirkko Ruohonen-Lerner v imenu skupine ECR
Urmas Paet, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Robert Rochefort, Marietje Schaake, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans v imenu skupine ALDE
Maria Heubuch, Bodil Valero, Michèle Rivasi, Judith Sargentini v imenu skupine Verts/ALE
Miguel Urbán Crespo, Merja Kyllönen, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostadinka Kuneva, Luke Ming Flanagan, Marie-Christine Vergiat, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Patrick Le Hyaric, Barbara Spinelli v imenu GUE/NGL
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Daniela Aiuto, Aymeric Chauprade


Postopek : 2018/2713(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-0265/2018
Predložena besedila :
RC-B8-0265/2018
Razprave :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o Sudanu, zlasti o položaju Nure Husein Hamad

(2018/2712(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je Republika Sudan od leta 1986,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, katere pogodbenica je Sudan od leta 1990,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 19. decembra 2016 o porokah otrok ter zgodnjih in pod prisilo sklenjenih zakonskih zvezah,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN leta 1979, ter Deklaracije OZN o odpravi nasilja nad ženskami, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1993,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 62/149 z dne 18. decembra 2007, ki poziva k moratoriju za izvajanje smrtne kazni in jo je predložila EU ter je bila ponovno potrjena leta 2008, 2010, 2012, 2014 in 2016,

–  ob upoštevanju prvega protokola k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981 o pravicah žensk v Afriki,

–  ob upoštevanju členov 16 in 21 Afriške listine o otrokovih pravicah in koristih, ki je začela veljati 29. novembra 1999,

–  ob upoštevanju nujnega pisma s pritožbo v zadevi Nure Husein Hamad, ki ga je Republiki Sudan dne 17. maja 2018 poslal afriški odbor strokovnjakov o otrokovih pravicah in koristih,

–  ob upoštevanju sudanske ustave iz leta 2005,

–  ob upoštevanju člena 96 (klavzula o človekovih pravicah) Sporazuma iz Cotonouja, ki ga je sudanska vlada podpisala leta 2005,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju člena 135 Poslovnika;

A.  ker je Nuro Husein Hamad njena družina prisilila v poroko z Abdulrahmanom Hamadom, ko je bila še 16-letni otrok; ker je Nura izjavila, da jo je mož prvič posilil s pomočjo članov njegove družine; ker je Nura Husein Hamad v svoji izjavi 2. maja 2017 navedla, da so jo držali trije moški, medtem ko jo je Abdulrahman posilili; ker ga je Nura v samoobrambi do smrti zabodla, ko jo je ta naslednji dan znova poskušal posiliti; ker je na zdravniškem pregledu, ki je sledil, povedala, da je bila tudi sama ranjena v boju z njim;

B.  ker je bila Nura Husein Hamad v zaporu v Omdurmanu do 29. aprila 2018, ko je bila obsojena naklepnega umora; ker je osrednje kazensko sodišče v Omdurmanu Nuro Husein Hamad, ki je zdaj stara 19 let, obsodilo na smrt za uboj moškega, s katerim jo je oče prisilil v poroko; ker je družina tega moškega po obsodbi odločila, da je smrtna kazen ustrezna kazen za Nuro Husein; ker je bila zoper kazen vložena pritožba;

C.  ker je Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice zbral informacije, da sodišče ni kot dokaz za omilitev kazni upoštevalo, da je bila zakonska zveza Nure Husein sklenjena pod prisilo, niti njenega posilstva in drugih oblik nasilja na podlagi spola zoper njo; ker je strokovnjak OZN za usmrtitve po hitrem postopku trdil, da izrek smrtne kazni, kadar obstajajo jasni dokazi o samoobrambi, pomeni samovoljno usmrtitev;

D.  ker je Sudan tako na indeksu človekovega razvoja kot na indeksu OZN o neenakosti med spoloma na 165. mestu med 188 državami; ker sta odbor OZN o otrokovih pravicah in odbor OZN za človekove pravice izrazila resno zaskrbljenost zaradi položaja človekovih pravic žensk v Sudanu; ker pravni sistem v Sudanu temelji na šeriatskem pravu; ker podatki kažejo, da so ženske, kadar niso politično, kulturno in gospodarsko enakopravne moškim, žrtve nasilja na podlagi spola, ne glede na raso, vero ali narodnost;

E.  ker sudanska ustava določa, da „država ščiti ženske pred krivicami in spodbuja enakost med spoloma“; ker je posebna predstavnica OZN za spolno nasilje med konflikti Pramila Patten po obisku v Sudanu od 18. do 25. februarja 2018 ugotovila, da je v Sudanu globoko ukoreninjena kultura zanikanja spolnega nasilja; ker se v Sudanu za zakonske zveze, sklenjene pod prisilo, posilstva v zakonski zvezi in nasilje na podlagi spola meni, da to ni nič posebnega, in da so vse te oblike nasilja upravičene zaradi tradicije, kulture in vere; ker posebno tožilstvo do zdaj ni preiskalo še nobenega primera spolnega nasilja, povezanega s konflikti;

F.  ker mandat Mednarodnega kazenskega sodišča, da obravnava nekaznovanje vojnih hudodelstev, zločinov proti človeštvu in genocida, vključuje tudi grozodejstva, ki jih običajno doživljajo ženske, vključno s širokim spektrom spolnega nasilja in kaznivih dejanj na podlagi spola; ker je Mednarodno kazensko sodišče dne 4. marca 2009 izdalo nalog za prijetje predsednika Republike Sudan Omarja Al Baširja na podlagi obtožb o petih hudodelstvih zoper človečnost: umor, iztrebljanje, prisilne selitve, mučenje in posilstvo;

G.  ker je začela potekati svetovna kampanja „Pravica za Nuro Husein Hamad“, ki poziva k preklicu njene smrtne kazni; ker je peticijo „Pravica za Nuro Husein Hamad“ do maja 2018 podpisalo skoraj milijon ljudi; ker ustrahovanje njenih odvetnikov pomeni napad na pošteno sojenje, Nura Husein Hamad po potrebuje psihološko podporo, ker je bila posiljena;

H.  ker je primer Nure Husein Hamad pritegnil mednarodno pozornost na pravice žensk in v središče pozornosti postavil vprašanja prisilnih porok ter posilstva v zakonski zvezi v Sudanu, kjer je zakonita starost za poroko samo deset let; ker je v sudanskem pravu posilstvo v zakonski zvezi priznano šele od leta 2015; ker pa sodni organi zavračajo, da bi ga priznali kot kaznivo dejanje;

I.  ker si aktivisti na področju pravic žensk in otrok vse bolj prizadevajo proti zakonskim zvezam deklet, sklenjenimi pod prisilo, in porokam mladoletnic, ki sta v Sudanu razširjen pojav; ker sta preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter odzivanje nanj, vključno z zgodnjimi in pod prisilo sklenjenimi zakonskimi zvezami, med cilji akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

J.  ker sta organizacija Human Rights Watch, v svojem svetovnem poročilu za leto 2017 pa tudi neodvisni strokovnjak OZN za Sudan navedla, da so sudanske oblasti uporabile spolno nasilje, ustrahovanje in druge zlorabe, da bi po vsej državi utišale zagovornice človekovih pravic; ker so državne varnostno-obveščevalne službe (NISSs) hkrati z zaostritvijo kampanje ustrahovanja preprečile odvetniku Nure Husein Hamad izvedbo novinarske konference; ker je bil direktor nevladne organizacije SEEMA, ki sodeluje z žrtvami in preživelimi nasilja na podlagi spola v glavnem mestu Sudana Kartumu, Nahid Gabrala, ki je s svojimi nastopi podpiral Nuro Husein Hamad, večkrat zaprt, saj Sudan omejuje svobodo govora;

K.  ker je Sudan ena od sedmih držav, ki še niso pogodbenice Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

L.  ker EU trenutno financira projekte v Sudanu v vrednosti 275 milijonov EUR, zlasti prek Evropskega razvojnega sklada (ERS), Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), Instrumenta za prispevanje k varnosti in miru (IcSP); ker Sudan ni ratificiral revidirane različice Sporazuma iz Cotonouja;

M.  ker so ženske v Sudanu žrtve diskriminacije, samovoljnih aretacij in ponižujočega kaznovanja; ker neodvisni strokovnjak OZN za Sudan navaja, da so tako imenovana kazniva dejanja zoper javno moralo, kot so kazniva dejanja, katerih so obtožene ženske, za katere se meni, da so “nedostojno” oblečene, skupaj s ponižanjem, ki ga predstavlja telesno kaznovanje, v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; ker členi 151, 152, 154 in 156 sudanskega kazenskega zakonika krepijo omejitve za ženske ter njihovo oblačenje in vedenje v javnosti; ker se kršenje teh zakonov kaznuje z globami in v nekaterih primerih celo z bičanjem;

1.  obžaluje in obsoja, da je bila Nura Husein Hamad obsojena na smrt; poziva sudanske oblasti, naj smrtno kazen spremenijo in naj tudi upoštevajo, da je ravnala v samoobrambi, ko je svojemu napadalcu in njegovim pomagačem poskušala preprečiti, da bi jo posilili;

2.  poziva sudanske oblasti, naj spoštujejo svoje nacionalno pravo in mednarodne standarde na področju človekovih pravic, vključno s protokolom o pravicah žensk k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter protokolom Sodišča Afriške unije, ki je bil sprejet 11. julija 2003; opozarja, da izrek smrtne kazni kljub obstoju jasnih dokazov o samoobrambi po mednarodnih standardih velja za samovoljni uboj, še posebej, kadar so ženske obtožene umora, ker so se branile;

3.  opominja sudanske oblasti na njihovo dolžnost zagotavljati temeljne pravice, vključno s pravico do poštenega sojenja; vztraja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovili, da bo sojenje Nuri Husein Hamad ustrezalo najvišjim standardom pravičnosti in dolžnega pravnega postopanja;

4.  ponovno poudarja, kako zelo pomembno je, da se ključni zakoni v Sudanu, med drugim zakon o državni varnosti iz leta 2010 in zakoni, ki urejajo medije in civilno družbo, pregledajo in revidirajo, da bodo v skladu z mednarodnimi standardi, ki podpirajo svobodo izražanja, zbiranja in združevanja; izraža zaskrbljenost, ker imajo državne varnostno-obveščevalne službe zelo široka pooblastila za aretacijo in pridržanje ter ta pooblastila uporabljajo za samovoljne aretacije in pridržanja oseb, ki jih nato v številnih primerih mučijo in z njimi grdo ravnajo, pripadniki teh služb pa imajo imuniteto pred kazenskim pregonom;

5.  ugotavlja, da so sudanske oblasti, tudi v času, ko je ta zadeva še v sodni obravnavi, še vedno dolžne pokazati, da ne opravičujejo posilstva ali nasilja na podlagi spola, in zato poskušajo rešiti življenje mlade ženske, ki so ga v veliki meri že uničili dejavniki, na katere ni mogla vplivati; poziva sudanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo vsi primeri nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja, vključno s posilstvi v zakonski zvezi in nasiljem v družini, kazensko preganjani in da bodo storilci odgovarjali; poziva sudanske oblasti k boju proti porokam otrok in prisilnim porokam ter posilstvom v zakonski zvezi;

6.  poziva sudanske oblasti, naj takoj opravijo neodvisno in nepristransko preiskavo obtožb, da sudanske varnostne sile uporabljajo nasilje, ustrahovanje in druge oblike zlorab zoper ženske;

7.  obžaluje, da so državne varnostno-obveščevalne službe prepovedale novinarsko konferenco odvetnikov, ki zastopajo Nuro Husein Hamad, po njeni obsodbi; odločno obsoja nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in odvetnikov v zvezi s to zadevo;

8.  poziva sudanske oblasti, naj zagotovijo celovito zaščito fizične in psihične nedotakljivosti Nure Husein Hamad v času njenega pridržanja, pa tudi nedotakljivosti njenih odvetnikov in družine;

9.  ponovno odločno nasprotuje uporabi smrtne kazni v vseh primerih in vseh okoliščinah; meni, da je smrtna kazen v nasprotju s človeškim dostojanstvom in predstavlja kruto, nehumano in ponižujoče ravnanje; poziva sudanske oblasti, naj upoštevajo moratorij za smrtno kazen, ki ga zagovarja OZN; poziva Sudan, naj ratificira Konvencijo proti mučenju in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

10.  opozarja sudanske oblasti, da bi boljša zaščita človekovih pravic žensk in kriminalizacija posilstva v zakonski zvezi lahko pomagali rešiti številna življenja in preprečiti razplete, do kakršnega je prišlo v primeru Nure Husein Hamad;

11.  odločno obsoja zgodnje in prisilne poroke ter nasilje nad ženskami in deklicami v Sudanu in drugje; poudarja, da sedanja pritožba na obsodbo v zadevi Husein Hamad ni dovolj, saj je omejena le na formalne in pravne vidike obsodbe v okvirih Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Sudan ratificiral, ne upošteva pa dejstev; poziva oblasti, naj izvajajo priporočilo Odbora za pravice otrok ter naj spremenijo zakon o osebnem statusu in zvišajo starost, pri kateri je zakonito dovoljena sklenitev zakonske zveze;

12.  odločno poziva, naj EU in njene države članice zagotovijo, da se bo pri izvajanju skupnih projektov s sudanskimi organi spoštovalo načelo neškodovanja, s čimer bi preprečili sodelovanje z akterji, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju OZN, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.

 

 

 

Zadnja posodobitev: 30. maj 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov