SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o grožnji s porušitvijo Khan Al Ahmarja in drugih beduinskih vasi
12.9.2018 - (2018/2849(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B8-0384/2018 (Verts/ALE)
B8-0385/2018 (ALDE)
B8-0387/2018 (S&D)
B8-0389/2018 (GUE/NGL)
Elena Valenciano, Soraya Post, Arne Lietz, Knut Fleckenstein, Pier Antonio Panzeri, Eugen Freund, Linda McAvan v imenu skupine S&D
Ivo Vajgl v imenu skupine ALDE
Martina Anderson, Martina Michels, Merja Kyllönen, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou) v imenu skupine GUE/NGL
Tamás Meszerics, Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Rosa D’Amato, Laura Agea
Resolucija Evropskega parlamenta o grožnji s porušitvijo Khan Al Ahmarja in drugih beduinskih vasi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izraelsko-palestinskem konfliktu,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 7. septembra 2018 o najnovejših dogodkih v zvezi z načrtovano porušitvijo Khan Al Ahmarja,
– ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu,
– ob upoštevanju skupne izjave Francije, Nemčije, Italije, Španije in Združenega kraljestva z dne 10. septembra 2018 o vasi Khan Al Ahmar,
– ob upoštevanju četrte ženevske konvencije iz leta 1949, zlasti njenih členov 49, 50, 51 in 53,
– ob upoštevanju polletnega poročila za obdobje januar–junij 2018 o rušitvah in zasegih objektov, ki jih je financirala EU na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, ki ga je objavila Evropska služba za zunanje delovanje dne 24. avgusta 2018,
– ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je izraelsko vrhovno sodišče 5. septembra 2018 zavrnilo peticijo prebivalcev Khan Al Ahmarja; ker je vrhovno sodišče odločilo, da so zadevni organi oblasti pristojni za izvajanje načrta preselitve prebivalcev v zahodni del Al Džahalina (Abu Dis); ker je vrhovno sodišče izraelskim organom dovolilo nadaljnje izvajanje načrta za porušitev Khan Al Ahmarja;
B. ker je Khan Al Ahmar ena od 46 beduinskih skupnosti, za katere po mnenju OZN obstaja nevarnost prisilne premestitve v osrednji del Zahodnega brega; ker to skupnost sestavlja 32 družin s skupno 173 ljudmi, vključno z 92 mladoletniki; ker je izraelska vojska odredila rušenje vseh zgradb v vasi;
C. ker je leta 2010 izraelsko vrhovno sodišče odločilo, da je bil celoten sklop zgradb v Khan Al Ahmarju postavljen nezakonito in krši prostorsko zakonodajo ter zakonodajo o uporabi zemljišč, zato ga je treba porušiti; ker je vrhovno sodišče poudarilo tudi, da morajo izraelske oblasti poiskati primeren nadomestni prostor za šolo in prebivalce skupnosti; ker je država Izrael pisno izjavila, da bo družinam, ki se bodo preselile v zahodni del Al Džahalina (Abu Dis), omogočila možnost ureditve dodatne lokacije za preselitev vzhodno od Jeriha; ker skupnost v Khan Al Ahmarju nasprotuje preselitvi;
D. ker je prisilna preselitev prebivalcev zasedenega ozemlja, razen v primeru ogroženosti prebivalcev ali iz nujnih vojaških razlogov, prepovedana v skladu s četrto ženevsko konvencijo in pomeni hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava;
E. ker so izraelske oblasti naložile zelo omejujoč gradbeni režim palestinskim prebivalcem območja C na Zahodnem bregu; ker ta ureditev Palestincem praktično onemogoča zakonito gradnjo na tem območju in služi kot sredstvo za njihovo prisilno izseljevanje in za razmah poseljevanja; ker so izraelske naselbine nezakonite po mednarodnem pravu in so velika ovira v prizadevanjih za mir; ker je po mednarodnem pravu vsaka tretja stran, tudi države članice EU, zavezana, da ne prizna naselbin na zasedenem ozemlju in jim ne nudi podpore ali pomoči, ima pa tudi dolžnost, da jim dejansko nasprotuje;
F. ker Khan Al Ahmar leži na območju koridorja E1 na zasedenem Zahodnem bregu; ker je ohranitev obstoječega stanja na tem območju bistvenega pomena za uresničljivost rešitve z dvema državama in za ustanovitev nedeljive in trajne palestinske države v prihodnosti; ker Evropski parlament vztrajno nasprotuje vsem ukrepom, ki bi lahko ogrozili uresničljivost rešitve z dvema državama, in poziva obe strani, naj s svojimi politikami in ukrepi dokažeta resnično zavezanost tej rešitvi, da bi obnovili zaupanje;
G. ker deset držav članic EU podpira humanitarne programe v Khan Al Ahmarju, vključno z izgradnjo osnovne šole, sedaj pa je humanitarna pomoč v vrednosti približno 315 000 EUR, ki jo zagotavlja EU, ogrožena;
H. ker sta se po podatkih urada predstavnika EU v Palestini v prvi polovici leta 2018 nadaljevala uničevanje in zaseganje palestinske lastnine na zasedenem Zahodnem bregu, tudi v vzhodnem Jeruzalemu; ker bi porušitev Khan Al Ahmarja lahko pomenila negativen precedens za številne druge beduinske skupnosti na Zahodnem bregu;
1. se pridružuje visoki predstavnici in podpredsednici, Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in Združenemu kraljestvu in poziva izraelsko vlado, naj opusti preselitveni načrt, ki bi sicer privedel do uničenja Khan Al Ahmarja in prisilne preselitve prebivalcev drugam; meni, da je izjemno pomembno, da EU v tej zadevi še naprej nastopa enoglasno;
2. opozarja izraelske oblasti, da bi rušenje Khan Al Ahmarja in prisilna preselitev njegovih prebivalcev pomenili hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava;
3. izraža zaskrbljenost, da bi rušenje Khan Al Ahmarja močno ogrozilo uresničljivost dvodržavne rešitve in ogrozilo obete za mir; ponavlja, da je varovanje in ohranjanje uresničljivosti dvodržavne rešitve nujna prednostna naloga v politikah in ukrepih EU v zvezi z izraelsko-palestinskim konfliktom ter bližnjevzhodnim mirovnim procesom;
4. vztraja, da mora biti v primeru rušenja Khan Al Ahmarja in prisilne izselitve njegovih prebivalcev odziv EU sorazmeren z resnostjo dogajanja in skladen z njeno ustaljeno podporo skupnosti Khan Al Ahmarja; poziva visoko predstavnico in podpredsednico, naj poveča sodelovanje z izraelskimi organi glede polnega spoštovanja pravic palestinskega prebivalstva na območju C in od Izraela zahteva nadomestilo za uničenje infrastrukture, ki jo je financirala EU;
5. poziva izraelsko vlado, naj takoj opusti politiko groženj s porušitvijo in prisilno preselitvijo beduinskih skupnosti, ki živijo v puščavi Negev in na območju C na zasedenem Zahodnem bregu; poudarja, da je v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom rušenje objektov, vključno s hišami, šolami in drugo ključno infrastrukturo na zasedenem palestinskem ozemlju, nezakonito;
6. opominja, da je v skladu s četrto ženevsko konvencijo Izrael v celoti odgovoren za zagotavljanje potrebnih storitev, vključno z izobraževanjem, zdravstvenim in socialnim varstvom ljudi, ki živijo pod njegovo zasedbo;
7. ostaja trdno prepričan, da je edina trajna rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu tista z dvema demokratičnima državama, z Izraelom in Palestino, ki bi sobivali v miru znotraj varnih in priznanih meja na podlagi meje iz leta 1967, pri čemer bi bil Jeruzalem glavno mesto obeh držav; obsoja vsako enostransko rešitev ali dejanje, ki bi lahko ogrozilo možnosti za to rešitev;
8. poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo s svojo politiko naseljevanja in poskrbijo za vrnitev v prejšnje stanje; poziva EU, naj bo glede tega neomajna;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, posebnemu koordinatorju Združenih narodov za bližnjevzhodni mirovni proces, knesetu in izraelski vladi, predsedniku Palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.