SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Nikaragvi
12.3.2019 - (2019/2615(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B8-0165/2019 (PPE)
B8-0166/2019 (S&D)
B8-0167/2019 (Verts/ALE)
B8-0168/2019 (EFDD)
B8-0169/2019 (ALDE)
B8-0170/2019 (ECR)
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Cristian Dan Preda, Luis de Grandes Pascual, José Inácio Faria, Gabriel Matov imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Ramón Jáuregui Atondo, Francisco Assisv imenu skupine S&D
Charles Tannockv imenu skupine ECR
Javier Nart, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Matthijs van Miltenburg, Hilde Vautmansv imenu skupine ALDE
Molly Scott Catov imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Mireille D’Ornanov imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008[1], 26. novembra 2009[2], 16. februarja 2017[3] in 31. maja 2018[4],
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,
– ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,
– ob upoštevanju nikaragovske ustave,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Nikaragvi z dne 21. januarja 2019,
– ob upoštevanju izjav visoke predstavnice v imenu EU o razmerah v Nikaragvi z dne 2. oktobra 2018, 15. maja 2018, 22. aprila 2018 in 15. decembra 2018 ter izjave o obnovitvi nacionalnega dialoga z dne 1. marca 2019,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2019 o prednostnih nalogah EU v forumih OZN za človekove pravice v letu 2019,
– ob upoštevanju poročila o hudih kršitvah človekovih pravic med družbenimi protesti v Nikaragvi, kot ga je 21. junija 2018 potrdila Medameriška komisija za človekove pravice,
– ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice o kršitvah in zlorabah človekovih pravic med protesti v Nikaragvi v obdobju med 18. aprilom in 18. avgustom 2018,
– ob upoštevanju poročila Interdisciplinarne skupine neodvisnih strokovnjakov (GIEI) z dne 20. decembra 2018 o nasilju, ki je potekalo v Nikaragvi med 18. aprilom in 30. majem 2018,
– ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 22. februarja 2019 o inkriminaciji oporečništva v Nikaragvi,
– ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je Evropski parlament 31. maja 2018 sprejel resolucijo o krizi v Nikaragvi, v kateri je ostro obsodil tamkajšnje razmere; ker je po sprejetju te resolucije državo med 23. in 26. januarjem 2019 obiskala enajstčlanska delegacija poslancev EP, da bi ocenila razmere na terenu;
B. ker je ta delegacija lahko izpeljala svoj program, nikaragovska vlada pa ji je dovolila vstop v vse objekte, kamor so želeli poslanci, med drugim v dva zapora; ker je nikaragovska vlada dala jamstva, da ne bo maščevanja nad tistimi, ki so prijavili trenutne razmere; ker je bila delegacija priča nadlegovanju, blatenju in ustrahovanju zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe, s katerimi je opravila izmenjavo mnenj; ker so številne organizacije zavrnile povabilo na srečanje z delegacijo zaradi ustrahovanja in groženj na pobudo vlade; ker se je zatiranje po obisku delegacije v državi še okrepilo;
C. ker je delegacija javno zavrnila uradno stališče nikaragovske vlade, da je bila država žrtev državnega udara in dezinformacijske kampanje pod vodstvom ZDA; ker je bila glavni povod za proteste globoka demokratična, institucionalna in politična kriza, ki je v zadnjem desetletju vplivala na pravno državo in omejevala temeljne svoboščine, kot je pravica do združevanja, protestov in zbiranja;
D. ker sta svoboda izražanja ter pravica do zbiranja in protestov, vključno z rabo državne himne, za številne ljudi močno omejeni; ker so številni politični zaporniki zaprti samo zaradi uveljavljanja svojih pravic; ker obstaja več skrb zbujajočih poročil o slabšanju razmer pridržanih, vključno z nečloveškim ravnanjem;
E. ker sodni postopki proti tem pridržanim kršijo mednarodne standarde, zlasti postopkovna in kazenskopravna jamstva za pravico do poštenega sojenja; ker tudi razmere v zaporih ustrezno ne izpolnjujejo vseh mednarodnih standardov; ker je očitno, da veje oblasti v Nikaragvi niso ločene;
F. ker je pravica do obveščenosti močno ogrožena; ker so novinarji tarče pridržanja, izgona in groženj; ker se avdiovizualne medije zapira oziroma preiskuje brez predhodne sodne odobritve; ker je izdajanje časopisov ogroženo zaradi pomanjkanja papirja in črnila, ki jih je zasegla nikaragovska vlada;
G. ker je nikaragovska vlada iz države izgnala mednarodne organizacije, kot sta GIEI in Posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ki so si prizadevale za mirno rešitev spora in narodno spravo; ker se je zatiranje organizacij civilne družbe še okrepilo z odvzemom njihovega pravnega statusa v državi s slabim institucionalnim okvirom, zaradi česar so žrtve represije kaznovane dvojno;
H. ker je ogrožena tudi akademska svoboda; ker je bilo skoraj 200 univerzitetnih študentov izključenih iz univerz zaradi udeležbe na protestih za demokracijo, večje svoboščine in človekove pravice;
I. ker mora biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med EU in državami Srednje Amerike iz leta 2012; ker ta sporazum vključuje klavzulo o demokraciji, ki je njegov bistveni element;
J. ker z nacionalni dialogom med predsednikom Ortego ter nikaragovsko opozicijo in državljanskimi skupinami, ki se je začel 16. maja 2018 in v katerem je posredovala katoliška cerkev, ni bilo mogoče najti rešitve za izhod iz krize; ker so se 27. februarja 2019 znova začeli pripravljalni pogovori za nacionalni dialog med nikaragovsko vlado in združenjem Alianza Civica; ker si je združenje Alianza Civica zastavilo tri glavne cilje, ki jih želi doseči s pogajanji, in sicer: izpustitev političnih zapornikov in spoštovanje individualnih svoboščin, potrebne volilne reforme, ki morajo privesti do volitev, ter pravica; ker je nikaragovska vlada izpustila 100 političnih zapornikov in privolila v omilitev njihovih zapornih kazni v hišni pripor; ker je večina med njimi tarča nadlegovanja, aretacije pa se nadaljujejo; ker veliko število zapornikov (več kot 600) ostaja v zaporu; ker je bil nacionalni dialog prekinjen 10. marca 2019, ko se je Alianza Civica umaknila iz pogajanj;
1. poudarja, da je Nikaragva zaradi dogodkov v aprilu in maju 2018 soočena s hudimi kršitvami demokracije, človekovih pravic in pravne države; znova opozarja na pomen svoje resolucije, ki jo je sprejel 31. maja 2018;
2. obsoja vse represivne ukrepe nikaragovske vlade; izjavlja, da si je njegova delegacija med obiskom ustvarila verodostojno podobo trenutnih razmer; izjavlja tudi, da se je v zadnjih mesecih, še posebej po tem obisku, zatiranje opozicije in omejevanje temeljnih svoboščin brez vsakršnega dvoma še dodatno zaostrilo; glede na to obsoja vsesplošno represijo in omejevanje svobode izražanja, zbiranja in protestov, prepoved nevladnih organizacij in civilne družbe, izgon mednarodnih organizacij iz države, zapiranje medijev in napade nanje, omejevanje pravice do obveščenosti, izključitev študentov iz univerz ter poslabšanje razmer v zaporih in nečloveško ravnanje;
3. meni, da ti ukrepi vlade, njenih institucij in njenih parapolitičnih organizacij sledijo načrtovani strategiji za uničenje politične opozicije, ki je lani vodila proteste; je prepričan, da se ta strategija metodično, sistematično in selektivno uporablja zoper vse voditelje, nevladne organizacije, medije in družbena gibanja, ki skušajo izraziti svoje legitimne zahteve za svobodo in demokracijo;
4. izraža zaskrbljenost zaradi ogromnih demokratičnih, političnih in ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo prebivalci te države in ki se bodo glede na trenutne notranje spore, družbeni razkol in gospodarski propad še zaostrila, če ne bo hitrega ukrepanja; odločno poziva k resničnemu notranjemu dialogu, da bo mogoče poiskati trajno in mirno rešitev, ki bo vsem družbenim akterjem omogočila delovanje in svobodno izražanje ter jim povrnila državljanske pravice, kot je pravica do mirnega protesta; ponovno poudarja, da bi morali v okviru kakršne koli rešitve vsi, ki so odgovorni za kršitve, za to odgovarjati; poziva vse politične stranke, družbena gibanja, voditelje, študente in organizacije civilne družbe, naj ostanejo neomajno zavezani miroljubnim sredstvom za reševanje krize in to tudi znova poudarijo; znova izraža vso podporo reformi pravosodnega sistema in volilne zakonodaje ter poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj temu ustrezno ukrepa; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in delegacijo EU, naj pozorno spremljata pogajanja, ki potekajo v državi med vlado in združenjem Alianza Civica, ter še najprej obravnavata človeške težave, ki izhajajo iz razmer v države ter so povezane z zaporniki, študenti, protestniki, novinarji itd.;
5. obžaluje prekinitev delovanja mehanizma MESENI in konec mandata skupine GIEI pri Medameriški komisiji za človekove pravice; odločno obsoja preganjanje, aretacije in ustrahovanje ljudi, ki sodelujejo z OZN in drugimi mednarodnimi organi;
6. poziva nikaragovsko vlado, naj sprejme naslednje tri nujne ukrepe kot znamenje svoje pripravljenosti v potekajočem dialogu: takojšnjo in brezpogojno izpustitev političnih zapornikov, takojšnjo ustavitev vseh oblik represije zoper nikaragovske državljane, vključno z nadlegovanjem, ustrahovanjem, vohunjenjem in preganjanjem opozicijskih voditeljev, in posledično odpravo vseh omejitev svoboščin ter povrnitev pravne subjektivitete in premoženja organizacijam za človekove pravice in vrnitev mednarodnih organizacij v državo;
7. poudarja, da mora proces pod temi pogoji voditi k opustitvi pravnih postopkov zoper politične zapornike in jamstvom glede njihove telesne nedotakljivosti in moralne integritete, njihove zasebnosti in dolžnega pravnega postopanja, vrnitvi izgnanih, tudi novinarjev in študentov, demilitarizaciji ulic in razorožitvi paravojaških skupin ter oblikovanju jasnega časovnega načrta za svobodne, poštene in pregledne volitve v bližnji prihodnosti, v navzočnosti mednarodnih opazovalcev;
8. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj začnejo v skladu s sklepi Sveta z dne 21. januarja 2019 postopno uvajati usmerjene in individualne sankcije, ki ne bodo škodovale prebivalstvu, na primer neizdajanje vizumov in zamrznitev premoženja, zoper nikaragovsko vlado in posameznike, odgovorne za kršitve človekovih pravic, dokler ne bodo v državi povsem obnovljeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot se zahteva v dialogu; zato glede na te okoliščine poziva k uporabi klavzule o demokraciji iz pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko, katerega podpisnica je tudi Nikaragva, in začasni opustitvi njegovega izvajanja za to državo;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.
- [1] UL C 45E, 23.2.2010, str. 89.
- [2] UL C 285E, 21.10.2010, str. 74.
- [3] UL C 252, 18.7.2017, str. 189.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238.