Postopek : 2019/2611(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0186/2019

Predložena besedila :

RC-B8-0186/2019

Razprave :

PV 14/03/2019 - 8.2
CRE 14/03/2019 - 8.2

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0204

<Date>{13/03/2019}13.3.2019</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B8-0186/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B8-0187/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B8-0190/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B8-0191/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B8-0193/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B8-0194/2019</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 156kWORD 48k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B8-0186/2019 (Verts/ALE)

B8-0187/2019 (GUE/NGL)

B8-0190/2019 (ALDE)

B8-0191/2019 (S&D)

B8-0193/2019 (ECR)

B8-0194/2019 (PPE)</TablingGroups>


<Titre>o Iranu, zlasti primeru zagovornikov človekovih pravic</Titre>

<DocRef>(2019/2611(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Roberta Metsola, Jaromír Štětina, Marijana Petir, Pavel Svoboda, Tunne Kelam, Milan Zver, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Eduard Kukan, Elisabetta Gardini, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Cristian Dan Preda, Patricija Šulin, Tomáš Zdechovský, Adam Szejnfeld, Csaba Sógor, Jarosław Wałęsa, Andrzej Grzyb, Michael Gahler, Elmar Brok, Ivo Belet, Sandra Kalniete, Dubravka Šuica, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Francis Zammit Dimech, Seán Kelly, Ivana Maletić, Deirdre Clune, Laima Liucija Andrikienė, Inese Vaidere, László Tőkés, Stanislav Polčák, Jiří Pospíšil, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post, Knut Fleckenstein, Wajid Khan</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Raffaele Fitto, Karol Karski, Branislav Škripek, Ryszard Czarnecki, Monica Macovei, Jana Žitňanská, Ruža Tomašić, Anna Elżbieta Fotyga, Charles Tannock</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Marietje Schaake, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Johannes Cornelis van Baalen, Matthijs van Miltenburg, Hilde Vautmans, Mirja Vehkaperä</Depute>

<Commission>{ALDE}v imenu skupine ALDE</Commission>

<Depute>Bodil Valero, Heidi Hautala, Barbara Lochbihler</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Luke Ming Flanagan, Marie-Christine Vergiat</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi</Depute>

<Commission>{EFDD}v imenu skupine EFDD</Commission>

</RepeatBlock-By>


Resolucija Evropskega parlamenta o Iranu, zlasti primeru zagovornikov človekovih pravic

(2019/2611(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh[1], in z dne 25. oktobra o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu[2],

 ob upoštevanju sklepov Sveta o Iranu z dne 4. februarja 2019,

 ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran z dne 30. januarja 2019 in njegove izjave o Iranu z dne 29. novembra 2018,

 ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 17. decembra 2018 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Iran,

 ob upoštevanju Listine o pravicah državljanov iranskega predsednika,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

 ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 29. novembra 2018, da mora Iran zaščititi zagovornike pravic žensk,

 ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, smernic EU glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja ter smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje,

 ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 12. aprila 2018 o podaljšanju omejevalnih ukrepov za nadaljnjih 12 mesecev zaradi hudih kršitev človekovih pravic v Iranu,

 ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 12. marca 2019 o obsodbi iranske odvetnice za človekove pravice Nasrin Sotudeh,

 ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A. ker so zagovorniki človekovih pravic, novinarji, odvetniki in spletni aktivisti v Iranu še vedno tarče nadlegovanja, samovoljnih aretacij, pridržanja in pregona zaradi svojega dela; ker so iransko ministrstvo za obveščevalno dejavnost in druge sile v zadnjih mesecih izvajali hud pogrom nad civilno družbo;

B. ker v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu poudarja pomen spoštovanja smernic EU o človekovih pravicah, tudi za zagovornike človekovih pravic, v odnosih med EU in Iranom;

C. ker je bila ugledna odvetnica za človekove pravice Nasrin Sotudeh nedavno obsojena na najmanj sedem let zapora; ker bi lahko bila njena kombinirana kazen iz dveh sojenj po poročanju bistveno daljša, čeprav dejanska dolžina zaporne kazni še vedno ni jasna; ker se zdi, da je pravi razlog za njeno zaporno kazen miroljubno zagovarjanje človekovih pravic v Iranu; ker njeni sojenji nista potekali v skladu z osnovnimi mednarodnimi standardi dolžnega pravnega postopanja;

D. ker je bil mož Nasrin Sotudeh Reza Kandan pridržan, potem ko je podprl ženske, ki so se v miroljubni kampanji izrekale proti obveznemu nošenju naglavne rute (hidžab) in za izpustitev njegove žene iz zapora; ker ga je revolucionarno sodišče v Teheranu januarja 2019 obsodilo na šest let zapora;

E. ker so v mesecih januar in februar 2018 aretirali okoljske aktiviste in predstavnike Perzijske fundacije za prostoživeče živali in rastline Taher Ghadirian, Nilufar Bajani, Amirhosein Khaleghi, Human Džokar, Sam Radžabi, Sepideh Kašani, Abdolreza Kuhpajeh in Morad Tahbaz in jih pridržali brez dostopa do odvetnika, v preteklih tednih pa so jim sodili v postopkih, v katerih niso bili spoštovani standardi poštenega sojenja; ker je lani v skrivnostnih okoliščinah v priporu umrl še en član te skupine, iransko-kanadski univerzitetni profesor Kavous Seyed-Emami;

F. ker so bili v letih 2018 in 2019 aretirani sindikalni aktivisti Ismail Bakši, Sepideh Gholian in Mohamed Habibi, potem ko so vodili proteste za pravice delavcev in učiteljev; ker je bila zagovornica človekovih pravic Marjam Akbari Monfared leta 2010 obsojena na 15 let zapora zaradi „sovraštva do Boga“ in so ji odrekli zdravstveno oskrbo, čeprav je trpela za več boleznimi;

G. ker so bili aktivisti Araš Sadeghi, Narges Mohamadi in Farhad Mejzami vsi obsojeni na dolgo zaporno kazen zaradi kampanj za pravice žensk, odpravo smrtne kazni in človekove pravice;

H. ker so na iranskih sodiščih pogosta nepoštena sojenja in se kot dokaz na sodišču uporabljajo z mučenjem pridobljena priznanja; ker organi še naprej kriminalizirajo aktivizem za človekove pravice in z 48.  členom iranskega zakona o kazenskem postopku pridržanim osebam preprečujejo dostop do pravnih svetovalcev; ker ni neodvisnih mehanizmov za zagotavljanje odgovornosti v sodstvu;

I. ker stalni praksi aretacij oseb z dvojnim evropskim in iranskim državljanstvom, tudi v primeru Nazanin Zaghari-Ratcliffe, britansko-iranske državljanke, sledijo podaljšan pripor v samici in zaslišanja, neustrezni pravni postopki in dolge zaporne kazni na podlagi nejasnih ali nedoločenih obtožb glede nacionalne varnosti in vohunjenja ter kampanje blatenja zaprtih posameznikov, ki jih podpira vlada;

J. ker v mnogih primerih poročajo o nečloveških in ponižujočih razmerah v iranskih zaporih in pomanjkanju ustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe med pridržanjem, kar je v nasprotju s standardnimi minimalnimi pravili OZN o ravnanju z zaporniki;

K. ker je bilo v Iranu po ocenah iz poročila nevladne organizacije za človekove pravice Iran Human Rights leta 2018 usmrčenih 273 oseb, kar je bilo v tem letu največje število na svetu;

L. ker je leta 2018 na tisoče ljudi sodelovalo v mirnih demonstracijah in stavkah zaradi neizplačanih plač, slabih delovnih razmer, korupcije, političnega zatiranja in drugih težav; ker so organi na stotine med njimi aretirali, mnogo obsodili na zaporne kazni in bičanje;

M. ker iransko sodstvo še vedno zatira miroljubna dejanja upora zagovornikov človekovih pravic, ki protestirajo zoper obvezno nošenje naglavne rute (hidžab); ker so leta 2018 zaradi protestov aretirali vsaj 39 žensk, 55 drugih pa je bilo pridržanih, ker so se zavzemale za pravice žensk;

N. ker se v Iranu zatirajo svoboda tiska, tako na spletu kot v drugih oblikah, svoboda združevanja in svoboda misli;

O. ker so iranske oblasti sistematično uperjene zoper novinarje, tudi tiste ki delajo za perzijsko službo BBC, in njihove družine, s tem ko zoper nje uporabljajo kriminalistične preiskave, jim dajo zamrzniti osebno premoženje, jih samovoljno aretirajo, pridržujejo, nadzorujejo, nadlegujejo ter o njih širijo lažne, zlonamerne in žaljive informacije; ker je v Iranu trenutno pridržanih vsaj osem novinarjev;

P. ker je iranski predsednik Hasan Rohani decembra 2016 sprejel listino o državljanskih pravicah; ker listina ni pravno zavezujoča;

Q. ker pripadniki verskih in etničnih manjšin, tudi pripadniki bahajske vere ter azerbajdžanske, kurdske, arabske in beluške skupnosti, sunitski muslimani, kristjani in neverujoči v Iranu doživljajo diskriminacijo pri zaposlovanju, izobraževanju, svobodi veroizpovedi in političnih dejavnostih;

1. poziva iranske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse zagovornike človekovih pravic, zapornike vesti in novinarje, ki so bili pridržani in obsojeni zgolj zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja; poudarja, da morajo iranske oblasti v vseh okoliščinah zagotoviti, da lahko zagovorniki človekovih pravic, odvetniki in novinarji opravljajo svoje delo brez groženj, ustrahovanja in oviranja;

2. ponovno poziva iransko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti prejemnico nagrade Saharova Nasrin Sotudeh, ter pozdravlja njen pogum in zavzemanje za človekove pravice in pravice žensk v Iranu; obsoja skrajnje krivično sojenje in obsodbo Nasrin Sotudeh, s katero so storili silo pravici, in pozdravlja izjavo uradne govorke ESZD z dne 12. marca 2019 o tem;

3. poziva iranske oblasti, naj popravijo 48. člen zakona o kazenskem postopku, tako da bodo imeli vsi obtoženci pravico do odvetnika po lastni izbiri in do pravičnega sojenja, skladnega z zavezami Irana v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

4. poziva iranske oblasti, naj poskrbijo za varnost in dobrobit vseh pridržanih oseb in naj jim omogočijo dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe; poziva tudi, naj se neodvisno preišče, zakaj je v priporu umrl Kavous Seyed-Emami, pa tudi trditve o mučenju drugih aktivistov v priporu, in obsoja namerno odtegovanje zdravstvene oskrbe političnim zapornikom;

5. poziva iranske oblasti, naj nemudoma ustavijo nadziranje, aretacije, nadlegovanje in preganjanje novinarjev, spletnih aktivistov in njihovih družin ter naj odpravijo spletno cenzuro, in jih poziva, naj ustvarijo take pogoje, da bo dopuščena spletna in nespletna svoboda izražanja in svoboda medijev;

6. poziva iransko vlado, naj sodeluje s posebnim poročevalcem OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu in naj mu dovoli vstop v državo;

7. poziva države članice EU in institucije EU, naj v stikih z iranskimi sogovorniki še naprej opozarjajo na zaprte zagovornike človekovih pravic, nanje pa naj opozorijo tudi na prihodnjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice;

8. poziva ESZD, naj v dialogu na visoki ravni med EU in Iranom še naprej vključuje tudi vprašanje človekovih pravic, zlasti položaj zagovornikov človekovih pravic; poziva tudi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj javno izjavi, da je spoštovanje človekovih pravic osrednji dejavnik pri razvoju odnosov med EU in Iranom;

9. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in Svet, naj raziščeta možnost, da bi z Iranom navezali uradni dialog o človekovih pravicah na podlagi smernic EU o tovrstnih dialogih s tretjimi državami;

10. poziva uradnike EU, naj iranske oblasti prosijo, da bi aktivistom za človekove pravice v priporu zagotovile varnost in dobro počutje, ter naj skrbno preiščejo poročila o mučenju;

11. poziva vse države članice, ki imajo v Teheranu diplomatsko predstavništvo, naj uporabijo mehanizme iz smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, da bodo te ljudi podprle, na primer z javnimi izjavami, diplomatskimi demaršami, spremljanjem sojenja in obiski v zaporu;

12. odločno poziva Iran, naj ne kriminalizira dela zagovornikov in zagovornic pravic žensk, tudi tistih, ki mirno protestirajo zoper obvezno nošenje naglavne rute (hidžab), in poziva, naj se ta diskriminatorna in ponižujoča praksa opusti;

13. poziva iransko vlado, naj zaščiti pravice vseh pripadnikov verskih in etničnih manjšin in naj se spoprime z vsemi oblikami diskriminacije, ki jih doživljajo;

14. pozdravlja spremembe v zakonu o trgovini s prepovedanimi drogami, kjer je bilo ublaženo izrekanje smrtne kazni, in poziva, naj se vse obsodbe na smrt ponovno pregledajo, da se preveri, ali so bili ti sodni postopki resnično skladni z mednarodnimi standardi; poziva iranske oblasti, naj takoj uvedejo moratorij za smrtno kazen, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;

15. priporoča, da bi Pododbor za človekove pravice pred koncem sedanjega mandata v Iran napotil ad hoc delegacijo, ki bi obiskala zaprte zagovornike človekovih pravic in organizirala potrebne sestanke z iranskimi oblastmi;

16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, parlamentom in vladam držav članic, vrhovnemu vodji Islamske republike Iran, predsedniku Islamske republike Iran in poslancem iranske skupščine.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0525.

[2] UL C 215, 19.6.2018, str. 86.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov