Predlog skupne resolucije - RC-B8-0223/2019Predlog skupne resolucije
RC-B8-0223/2019
Evropski parlament

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o nedavnem razvoju dogodkov v škandalu Dieselgate

27.3.2019 - (2019/2670(RSP))

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B8-0223/2019 (ECR)
B8-0224/2019 (PPE)

Jens Giesekev imenu skupine PPE
Daniel Dalton, Bolesław G. Piecha, Zdzisław Krasnodębskiv imenu skupine ECR

Postopek : 2019/2670(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-0223/2019
Predložena besedila :
RC-B8-0223/2019
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnem razvoju dogodkov v škandalu Dieselgate

(2019/2670(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil[1],

–  ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES[3],

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je 28. oktobra 2015 podal Tehnični odbor za motorna vozila (TCMV), ustanovljen v skladu s členom 40(1) Direktive 2007/46/ES,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 2016/427 z dne 10. marca 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6)[4],

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2016/646 z dne 20. aprila 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 692/2008 glede emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 6)[5],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004[6],

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju[7],

–  ob upoštevanju končnega poročila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju z dne 2. marca 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o preiskavi glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju[8],

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta Evropskega računskega sodišča z dne 7. februarja 2019 o odzivu EU na škandal Dieselgate,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije (CJEU) z dne 13. decembra 2018 v združenih zadevah T-339/16, T-352/16 in T-391/16[9],

–  ob upoštevanju priporočila evropskega varuha človekovih pravic v zadevi 1275/2018/EWM,

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane s komisarko Elżbieto Bieńkowsko o nadaljnjih ukrepih po priporočilih Preiskovalnega odbora za meritve emisij v avtomobilskem sektorju[10],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2019 o Evropi, ki varuje: čist zrak za vse[11],

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. novembra 2018 z naslovom Poročilo o surovinah za uporabo v baterijah (SWD(2018)0245),

–  ob upoštevanju uradnih opominov, poslanih Nemčiji, Grčiji, Italiji, Luksemburgu, Španiji in Združenemu kraljestvu v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je leta 2016 sprožila Komisija zoper sedem držav članic, in sicer Češko republiko, Nemčijo, Grčijo, Litvo, Luksemburg, Španijo in Združeno kraljestvo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

1.  poudarja, da je bil po škandalu Dieselgate v zvezi z emisijami leta 2015 dosežen znaten napredek, in sicer v regulativnem okviru EU, na primer s sprejetjem novih pravil o homologaciji (Uredba (EU) 2018/858) in novimi preskusnimi postopki, s čimer so vozla postala okolju prijaznejša, zaupanje potrošnikov pa se je obnovilo;

2.  ugotavlja, da Uredba (EU) 2018/858, Uredba (ES) št. 692/2008 in druga povezana zakonodaja uvajajo strožje in bolj realistične metode preskušanja za merjenje onesnaževal, kot so dušikovi oksidi (NOx) in emisije CO2, zagotavljajo večjo kakovost in neodvisnost preskušanja vozil ter omogočajo boljši nadzor skladnosti pri avtomobilih, ki so že v prometu;

3.  opozarja, da je Komisija 1. junija 2017 uvedla tudi strožji in bolj realističen postopek laboratorijskega preskušanja, globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila, ki ga je razvila skupaj z Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo, za merjenje emisij CO2 in porabo goriva avtomobilov in kombiniranih vozil in ki je postal obvezen za vse nove modele avtomobilov septembra 2017, za vse nove avtomobile pa septembra 2018;

4.  poudarja, da poleg tega regulativni režim EU zdaj vključuje preskušanje dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, kar je prva uporaba tovrstnih meritev v regulativnem okviru na svetu, s čimer se zagotavlja, da avtomobili, ki se prodajo v EU, povzročajo nizke emisije tako v laboratoriju kot v cestnih razmerah, hkrati pa omogoča boj proti goljufijam pri preskusih emisij vozil na cesti;

5.  želi spomniti, da so se države članice 28. oktobra 2015 dogovorile, da bodo meritve dejanskih emisij NOx, ki nastajajo med vožnjo, od septembra 2017 obvezne za nove modele avtomobilov, od septembra 2019 pa za vsa nova vozila;

6.  poudarja, da bodo nova pravila EU o homologaciji, znatno povečala kakovost in neodvisnost homologacijskih organov ter organov za preskušanje vozil ter okrepila njihov nadzor; vendar priznava, da bodo nova pravila iz Uredbe (EU) 2018/858 začela veljati 1. septembra 2020 ter da zato številne izboljšave kakovosti, neodvisnosti in nadzora homologacije vozil in organov za preskušanje še niso začele veljati;

7.  poziva Komisijo, naj še naprej zmanjšuje mejne vrednosti emisij NOx avtomobilov v EU, in sicer tako, da vsako leto in v skladu s tehničnim razvojem pregleda faktor skladnosti, kakor je določen v komitološkem svežnju o preskusu dejanskih emisij;

8.  ugotavlja pa, da določanje čedalje strožjih omejitev glede prisotnosti škodljivih onesnaževal v zraku samo po sebi ni učinkovita metoda za izboljšanje kakovosti zraka, kar dokazujejo številni postopki o kršitvah pred Sodiščem Evropske unije; ugotavlja, da mora učinkovita politika zajemati izvajanje dolgoročnih in celovitih načrtov za izboljšanje kakovosti zraka, podprtih z ustreznimi finančnimi sredstvi;

9.  z zaskrbljenostjo opaža, da so nekatere države članice oziroma njihovi lokalni organi uvedli nesorazmerne ukrepe, na primer prepoved starejših dizelskih vozil, kar otežuje vsakodnevno življenje lastnikov teh vozil, znižuje vrednost teh vozil in močno povečuje uporabo starejših in bolj onesnažujočih vozil v državah z nizkimi dohodki;

10.  poudarja, da so proizvajalci avtomobilov z velikimi naložbami znatno zmanjšali emisije NOx (npr. s široko uporabo selektivne katalitične redukcije (SCR) in lovilnikov NOx);

11.  poudarja, da je pomembno oceniti emisije v življenjskem ciklu vozil, ki so dana na trg Unije, kot je zahteval Parlament, in v zvezi s tem priznava zahtevnost naloge Komisije, da razvije skupno metodologijo Unije za merjenje emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu;

12.  poudarja, da bi bilo treba za izboljšanje kakovosti zraka in javnega zdravja, zaščito našega okolja, spodbujanje konkurenčnosti EU v globaliziranem svetu ter zaščito evropskih delovnih mest in evropske industrijske baze preiti na okolju prijaznejšo in učinkovitejšo mobilnost ob posvetovanju z avtomobilskim sektorjem;

13.  poudarja, da ima dizelska tehnologija z zmanjševanjem emisij CO2pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, saj imajo vozila, ki uporabljajo alternativne vire energije, še vedno veliko pomanjkljivosti; zato priznava, da bodo sodobna vozila z dizelskim motorjem in vozila na alternativna goriva pomembno prispevala k doseganju ciljev glede kakovosti zraka v mestih;

14.  poudarja, kako pomembno je načelo tehnološke nevtralnosti, in se zavzema za uporabo vseh razpoložljivih tehnologij, vključno s sintetičnimi gorivi in tehnologijo gorivnih celic, ki so namenjene izboljšanju kakovosti zraka in zmanjšanju emisij CO2;

15.  poudarja, da elektromobilnost prinaša izzive v smislu udobja za potrošnike (kot so doseg, velika teža in visoki stroški električnih vozil ter kratka življenjska doba akumulatorjev), pa tudi pomembne nove okoljske izzive (kot sta pridobivanje materialov, potrebnih za izdelavo akumulatorjev, in recikliranje akumulatorjev);

16.  poziva Komisijo, naj dosledno izvaja svoja pooblastila za nadzor in še naprej sodeluje z državami članicami in drugimi deležniki s ciljem, da bi v prihodnosti optimizirali regulacijo emisij vozil in spodbudili prehod na čistejšo in konkurenčnejšo mobilnost;

17.  poudarja, da morajo države članice in njihovi organi prevzeti glavno odgovornost za učinkovito izvrševanje novega okvira EU za homologacijo in preskušanje vozil, da bi v prihodnosti preprečili škandale in ponovno pridobili zaupanje potrošnikov EU;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 27. marec 2019
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov