Postopek : 2019/2929(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0200/2019

Predložena besedila :

RC-B9-0200/2019

Razprave :

PV 28/11/2019 - 3.2
PV 28/11/2019 - 5.1
CRE 28/11/2019 - 3.2
CRE 28/11/2019 - 5.1

Glasovanja :

PV 28/11/2019 - 8.2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0073

<Date>{27/11/2019}27.11.2019</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0200/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0202/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0213/2019</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 158kWORD 49k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 144(5) in 132(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0200/2019 (PPE)

B9-0202/2019 (ECR)

B9-0213/2019 (Renew)</TablingGroups>


<Titre>o Kubi, primer Joséja Daniela Ferrera</Titre>

<DocRef>(2019/2929(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Leopoldo López Gil, Tomáš Zdechovský, Ivan Štefanec, Eva Maydell, Vladimír Bilčík, Magdalena Adamowicz, Michaela Šojdrová, Milan Zver, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko, Roberta Metsola, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Tomas Tobé, Seán Kelly, Romana Tomc, David McAllister, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Arba Kokalari, Tomasz Frankowski, Javier Zarzalejos, Sandra Kalniete, Stanislav Polčák, Loránt Vincze, Inese Vaidere, Jiří Pospíšil, Ioan-Rareş Bogdan, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Krzysztof Hetman, Antonio López-Istúriz White</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Dita Charanzová, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Phil Bennion, Stéphane Bijoux, Gilles Boyer, Jane Brophy, Sylvie Brunet, Jordi Cañas, Olivier Chastel, Anna Júlia Donáth, Fredrick Federley, Barbara Ann Gibson, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Antony Hook, Ivars Ijabs, Irena Joveva, Moritz Körner, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Urmas Paet, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Susana Solís Pérez, Ramona Strugariu, Viktor Uspaskich, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Anna Fotyga, Karol Karski, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Beata Kempa, Ruža Tomašić, Jan Zahradil, Hermann Tertsch, Tomasz Piotr Poręba</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo</Depute>

</RepeatBlock-By>


Resolucija Evropskega parlamenta o Kubi, primer Joséja Daniela Ferrera

(2019/2929(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, med drugim tistih z dne 17. novembra 2004 o Kubi[1], z dne 2. februarja 2006 o politiki EU do Kube[2], z dne 21. junija 2007 o Kubi[3], z dne 11. marca 2010 o zapornikih vesti na Kubi[4], z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani[5] ter z dne 15. novembra 2018[6],

 ob upoštevanju sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki sta ga Evropska unija in Kuba podpisali decembra 2016 in ki se začasno uporablja od 1. novembra 2017,

 ob upoštevanju drugega skupnega sveta EU–Kuba, ki je potekal 9. septembra 2019 v Havani,

 ob upoštevanju drugega uradnega dialoga med EU in Kubo o človekovih pravicah, ki je potekal v okviru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo 3. oktobra 2019 v Bruslju,

 ob upoštevanju splošnega rednega pregleda za Kubo, ki ga je Svet za človekove pravice OZN izvedel maja 2018,

 ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

 ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1984, Kuba pa je njena podpisnica,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, katere podpisnica je Kuba,

 ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A. ker je bil vodja opozicijske skupine UNPACU (Unión Patriótica de Cuba) José Daniel Ferrer 1. oktobra 2019 samovoljno pridržan povsem brez obtožb in ker so mu bili vsaj 72 ur onemogočeni vsakršni stiki z zunanjim svetom;

B. ker ga kubanske oblasti že več kot desetletje zapirajo, nadlegujejo in ustrahujejo zaradi miroljubnega političnega aktivizma; ker je bil leta 2018 deset dni zaprt v samici;

C. ker je José Daniel Ferrer 2. novembra 2019 v javnost pretihotapil pismo, ki navaja, da je bil podvržen mučenju in slabemu ravnanju, da je bilo njegovo življenje v priporu ogroženo in da mu je bila odvzeta pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe; ker je po podatkih, ki jih je 15. novembra 2019 posredovala njegova družina, zaprt v kaznovalni celici v zaporu Aguadores v mestu Santiago de Cuba; ker ga je 7. novembra 2019 za nekaj minut videla njegova žena in potrdila, da je njegovo zdravstveno stanje kritično, saj je izgubil polovico svoje telesne teže, kar je tudi posledica gladovne stavke, ki jo je začel;

D. ker je po podatkih več nevladnih organizacij le eden od približno 120 političnih zapornikov na Kubi; ker so številni neodvisni novinarji, miroljubni oporečniki in zagovorniki človekovih pravic, večinoma člani demokratične opozicije, na primer José Guía Piloto, Silverio Portal Contreras, Mitzael Díaz Paseiro, Orlando Zapata Tamayo, Eliecer Bandera Barrera, Edilberto Ronal Azuaga in Roberto de Jesús Quiñones Haces, tarča pregona in samovoljnega pridržanja ali pa na Kubi prestajajo zaporno kazen;

E. ker je 28. oktobra 2019 umrl Armando Sosa Fortuny, najdlje pridržani kubanski politični zapornik, ki je v zaporu preživel 43 let; ker ga kubanske oblasti kljub vse šibkejšemu zdravju niso želele izpustiti;

F. ker je treba v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic vsakogar, ki se ga aretira ali pridrži, ob aretaciji obvestiti o razlogih in ga brez odlašanja privesti pred sodnika;

G. ker so ukrepi kubanske vlade v nasprotju z določbami členov 1(5) in 22 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kubo, podpisanega leta 2016, v katerem se je kubanska vlada zavezala, da bo spoštovala in spodbujala človekove pravice;

H. ker je Parlament 5. julija 2017 odobril sklenitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; ker je pri tem jasno izrazil precejšnje pomisleke v zvezi s stanjem na področju človekovih pravic na Kubi ter vključil tudi klavzulo o začasni prekinitvi izvajanja, če bi prišlo do kršitve določb o človekovih pravicah;

I. ker se je dialog o človekovih pravicah med EU in Kubo, ki ga vodi posebni predstavnik EU za človekove pravice, začel leta 2015, peti krog pa je potekal 9. oktobra 2018; ker je 3. oktobra 2019 med EU in Kubo potekal drugi uradni dialog o človekovih pravicah; ker dialog ni prinesel oprijemljivih rezultatov, čeprav je bila Kuba znova izvoljena v Svet OZN za človekove pravice za obdobje 2017–2019; ker mora vsak politični dialog vključevati neposredno in intenzivno komunikacijo s civilno družbo in opozicijo brez vsakršnih omejitev;

J. ker je bilo 9. septembra, ko je v Havani potekalo drugo srečanje skupnega sveta med EU in Kubo, samovoljno aretiranih več kot 100 aktivistov; ker EU še naprej molči o teh ukrepih, enako pa se je zavila v molk tudi o primeru Joséja Daniela Ferrera;

K. ker je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli že trikrat podelil kubanskim aktivistom, in sicer Oswaldu Payaju leta 2002, Damam v belem leta 2005 in Guillermu Fariñasu leta 2010; ker se dobitnike nagrade Saharova in njihove sorodnike še vedno redno nadleguje in ustrahuje, prav tako pa se jim preprečuje, da bi odpotovali iz države in se udeležili mednarodnih prireditev;

L. ker se človekove pravice, svobodo ter dostojanstvo in interese ljudi najbolje zastopajo in branijo v demokraciji;

1. obsoja samovoljno pridržanje Joséja Daniela Ferrera in odločno poziva kubanske oblasti, naj ga nemudoma izpustijo; zahteva, da se mu dovoli dostop do odvetnika, ki si ga bo sam izbral, omogočijo stiki z družino in priskrbi celotna dokumentacija v zvezi z njegovim pridržanjem skupaj z domnevnimi razlogi zanj;

2. obsoja mučenje in slabo ravnanje, o katerem José Daniel Ferrer poroča v pismu; opozarja, da so kubanske oblasti dolžne preprečiti mučenje in slabo ravnanje ter zagotoviti hitro in nepristransko preiskavo; poziva kubanske oblasti, naj Joséju Danielu Ferreru nemudoma omogočijo dostop do zdravstvene oskrbe po lastni izbiri ter mu priskrbijo neoporečno hrano in vodo;

3. izraža močno zaskrbljenost zaradi nenehnega preganjanja in nadlegovanja miroljubnih oporečnikov, neodvisnih novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in pripadnikov politične opozicije na Kubi ter napadov nanje; poziva, naj se ta dejanja takoj prenehajo in se takoj izpustijo vsi politični zaporniki ter osebe, ki so samovoljno pridržane samo zato, ker so uveljavljale pravico do izražanja in zbiranja; poziva, naj se bolje uveljavlja pravica do poštenega sojenja in zagotavlja neodvisnost sodstva, prav tako pa naj se osebam, ki jim je bila odvzeta prostost, omogoči dostop do neodvisnega odvetnika;

4. znova poziva države članice, ESZD in delegacijo EU na Kubi, naj odločno in javno obsodijo samovoljno aretacijo Joséja Daniela Ferrera in zgoraj omenjenih posameznikov ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito demokracije in človekovih pravic;

5. obžaluje, da se razmere na področju človekovih pravic in demokracije kljub sprejetju sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju niso izboljšale; poziva, naj se izpolnijo zavezujoče obveznosti iz tega sporazuma in sprejmejo jasna merila na tem področju;

6. poudarja, da sporazum vključuje določbo o začasni prekinitvi izvajanja, ki se uporabi, če pride do kršitve določb o človekovih pravicah; zato vztraja, naj Evropska unija pri izvajanju tega sporazuma tesno spremlja in nadzoruje spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Kubi ter v zvezi s tem redno poroča Parlamentu; meni, da gre pri zaporni kazni in obravnavi Joséja Daniela Ferrera in drugih političnih zapornikov za „posebej nujni primer“, kakor je opredeljen v členu 85(3)(b) sporazuma, zato poziva EU, naj skliče izredno sejo v zvezi s tem;

7. zahteva, da kubanska vlada izvede pravne reforme, s katerimi bi zagotovila svobodo tiska, združevanja in demonstracij, ter sprejme politične reforme, ki bi omogočile izvedbo svobodnih, pravičnih in demokratičnih volitev, pri katerih bi se upoštevala suverena in svobodno izražena volja Kubancev; poziva kubansko vlado, naj politiko na področju človekovih pravic uskladi z mednarodnimi standardi, opredeljenimi v listinah, deklaracijah in mednarodnih instrumentih, katerih podpisnica je Kuba, civilni družbi in opozicijskim političnim akterjem pa naj omogoči dejavno sodelovanje v političnem in družbenem življenju brez kakršnih koli omejitev; poziva vlado, naj neodvisnim domačim in mednarodnim opazovalcem na področju človekovih pravic omogoči neoviran dostop do Kube ter v državo povabi tudi posebne poročevalce OZN za spodbujanje in varstvo pravice do mirnega zbiranja in izražanja ter za spremljanje položaja zagovornikov človekovih pravic;

8. opozarja, da na Kubi od leta 2003 velja moratorij za smrtno kazen; poziva kubanske organe, naj odpravijo smrtno kazen za vsa kazniva dejanja; poziva k ponovnemu pregledu vseh smrtnih obsodb, s čimer bi zagotovili, da so se pri sojenju res spoštovali mednarodni standardi;

9. poziva kubanske oblasti, naj zagotovijo svobodo medijev in svobodo izražanja, tudi z razveljavitvijo odloka št. 349, ki omejuje svobodo umetniškega izražanja, ter prenehajo nadlegovati in pridrževati neodvisne novinarje; poziva kubansko vlado, naj preneha izvajati cenzuro v spletu, blokirati spletišča in omejevati dostop do informacij;

10. obžaluje, da je bila več evropskim in kubanskim organizacijam civilne družbe odvzeta možnost sodelovanja v dialogu civilne družbe v sklopu širšega dialoga o človekovih pravicah, ki je potekal 2. oktobra 2019 v okviru sporazuma med EU in Kubo o političnem dialogu in sodelovanju, saj jim kubanska vlada ni izdala dovoljenja; poziva tudi, naj se med EU in Kubo vzpostavi institucionaliziran, uraden, odprt in javen dialog z resnično neodvisno civilno družbo, ki bi bil podoben dialogu z drugimi državami, s katerimi ima EU sklenjene sporazume o sodelovanju;

11. poziva novega podpredsednika/visokega predstavnika, naj prizna obstoj politične opozicije kubanski vladi in podpre njeno vključitev v politični dialog med EU in Kubo; v zvezi s tem poziva vse predstavnike držav članic, naj med srečanji s kubanskimi oblastmi izpostavljajo vprašanje človekovih pravic in naj se ob obisku Kube sestanejo z dobitniki nagrade Saharova, da bi zagotovili dosledno notranje in zunanje izvajanje politike EU o človekovih pravicah ter okrepili sodelovanje neodvisne civilne družbe;

12. poziva ESZD in Komisijo, naj dejavno podpreta skupine civilne družbe in posameznike, ki zagovarjajo človekove pravice na Kubi, tudi z obiski v zaporih, spremljanjem sojenj in izjavami za javnost; poziva ESZD, naj Evropskemu parlamentu poroča o ukrepih, ki jih je doslej sprejela delegacija EU;

13. poziva novega podpredsednika/visokega predstavnika, naj od kubanskih oblasti zahteva, da po večletnem neukrepanju sprejmejo reforme, ki bi omogočile demokratično preobrazbo države v skladu s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju; poudarja, da sedanje razmere na Kubi spodkopavajo načela človekovih pravic in demokracije, na katerih temelji sporazum;

14. močno obžaluje, da kubanske oblasti Parlamentu, njegovim delegacijam in nekaterim političnim skupinam ne dovolijo obiska Kube, čeprav je Parlament odobril sklenitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju; poziva jih, naj jim nemudoma omogočijo vstop v državo;

15. obsoja intervencionistično držo kubanske vlade in jo poziva, naj preneha z dejavnostmi vmešavanja v različne latinskoameriške države;

16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in narodni skupščini Republike Kube, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice in vladam držav CELAC.

 

[1] UL C 201 E, 18.8.2005, str. 83.

[2] UL C 288 E, 24.11.2006, str. 81.

[3] UL C 146 E, 12.6.2008, str. 377.

[4] UL C 349 E, 22.12.2010, str. 82.

[5] UL C 334, 19.9.2018, str. 99.

[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0460.

Zadnja posodobitev: 27. november 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov