SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Nigeriji, zlasti nedavnih terorističnih napadih
15.1.2020 - (2020/2503(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0056/2020 (ECR)
B9-0059/2020 (Verts/ALE)
B9-0062/2020 (S&D)
B9-0064/2020 (PPE)
B9-0065/2020 (Renew)
Michael Gahler, Tomáš Zdechovský, Željana Zovko, David McAllister, Sandra Kalniete, Antonio López-Istúriz White, Milan Zver, Roberta Metsola, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Krzysztof Hetman, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Arba Kokalari, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Loránt Vincze, David Lega, Peter van Dalen, Isabel Wiseler-Lima, Karlo Ressler, Romana Tomc, Michaela Šojdrová, Vladimír Bilčík, Tomislav Sokol, Luděk Niedermayer, Cindy Franssen, Sunčana Glavak, Inese Vaidere, Stanislav Polčák, Jiří Pospíšil, Mircea-Gheorghe Hava, Vasile Blaga, Gheorghe-Vlad Nistor, Dan-Ştefan Motreanu, Ioan-Rareş Bogdan, Isabel Benjumea Benjumea
v imenu skupine PPE
Kati Piri, Carlos Zorrinho
v imenu skupine S&D
Phil Bennion, Andrus Ansip, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Stéphane Bijoux, Izaskun Bilbao Barandica, Gilles Boyer, Sylvie Brunet, Catherine Chabaud, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Jérémy Decerle, Engin Eroglu, Fredrick Federley, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Antony Hook, Ivars Ijabs, Irena Joveva, Moritz Körner, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Karen Melchior, Shaffaq Mohammed, Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Urmas Paet, Samira Rafaela, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Susana Solís Pérez, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Viktor Uspaskich, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne, Chrysoula Zacharopoulou
v imenu skupine Renew
Erik Marquardt
v imenu skupine Verts/ALE
Raffaele Fitto, Nicola Procaccini, Anna Fotyga, Elżbieta Kruk, Assita Kanko, Bert-Jan Ruissen, Evžen Tošenovský, Alexandr Vondra, Jan Zahradil, Veronika Vrecionová, Valdemar Tomaševski, Emanuil Fragos (Emmanouil Fragkos), Carlo Fidanza, Ruža Tomašić, Ryszard Antoni Legutko, Karol Karski, Charlie Weimers, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Beata Kempa, Andżelika Anna Możdżanowska, Joanna Kopcińska, Jadwiga Wiśniewska, Joachim Stanisław Brudziński, Witold Jan Waszczykowski, Izabela-Helena Kloc, Zbigniew Kuźmiuk, Beata Szydło, Anna Zalewska, Zdzisław Krasnodębski, Tomasz Piotr Poręba
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o Nigeriji, zlasti nedavnih terorističnih napadih
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nigeriji, zadnje z dne 18. januarja 2018[1],
– ob upoštevanju izjave o Nigeriji, ki jo je 24. decembra 2019 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN,
– ob upoštevanju poročila posebnega odposlanca za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj Evropske unije z dne 25. novembra 2019,
– ob upoštevanju izjave, ki jo je ob koncu obiska v Nigeriji 2. septembra 2019 podala posebna poročevalka OZN za izvensodne, nagle in samovoljne usmrtitve,
– ob upoštevanju izjave za medije o terorističnih napadih na severovzhodu Nigerije, ki jo je 31. julija 2019 podal varnostni svet OZN,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice/podpredsednice z dne 29. julija 2018 o terorističnih napadih skupine Boko Haram v Bornu na severovzhodu Nigerije,
– ob upoštevanju razdelka, ki se v poročilu organizacije Human Rights Watch za leto 2019 nanaša na Nigerijo,
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev o Nigeriji, ki jih je – sicer brez drugega rednega poročila – 29. avgusta 2019 objavil odbor OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,
– ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja iz leta 2013,
– ob upoštevanju tega, da je bila nagrada Saharova za svobodo misli leta 2005 podeljena zagovornici človekovih pravic Hauvi Ibrahim,
– ob upoštevanju svetovnega indeksa terorizma za leto 2019,
– ob upoštevanju pisma o omejitvah humanitarnih ukrepov v severovzhodni Nigeriji, ki ga je na visoko predstavnico/podpredsednico Komisije in komisarja za krizno upravljanje naslovil predsednik Odbora za razvoj,
– ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti njenih določb o varovanju svobode veroizpovedi iz poglavja IV ter o pravici do svobode misli, vesti in veroizpovedi,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki jo je Nigerija ratificirala aprila 1991,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,
– ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker so se varnostne razmere v Nigeriji v zadnjih letih občutno poslabšale, to pa resno ogroža regionalno in mednarodno varnost; ker so kršitve človekovih pravic in množični poboji močno razširjeni, zlasti na severovzhodu države; ker je skupina Boko Haram v Nigeriji od leta 2009 ubila več kot 36 000 ljudi;
B. ker je država že deseto leto prizorišče regionalnega oboroženega konflikta; ker so v porastu predvsem nasilni ekstremizem in teroristične dejavnosti, teroristične skupine, kot sta Boko Haram in ISWAP (Islamska država v zahodnoafriški pokrajini), pa pridobivajo čedalje večji vpliv in moč; ker Boko Haram od leta 2009 vse pogosteje napada nigerijsko policijo in vojsko, politike, šole, verske objekte, javne ustanove in civiliste; ker je velika večina žrtev muslimanov;
C. ker Nigerija na svetovnem indeksu terorizma med 163 državam zaseda tretje mesto za Irakom in Afganistanom, kar pomeni, da je tretja med državami, ki najbolj čutijo posledice terorizma;
D. ker se varnostne razmere še slabšajo zaradi stopnjevanja verskega in etničnega nasilja v nekaterih delih države, vključno s konfliktom v podeželski regiji Middle Belt, kjer se nomadski pastirji prepirajo zaradi zemljišč in vodnih virov;
E. ker se ocenjuje, da ima ISWAP trenutno več deset ujetnikov, tudi krščanskih voditeljev, pripadnikov varnostnih sil in humanitarnih delavcev;
F. ker je v Nigeriji, afriški državi z največ prebivalci, delež muslimanov in kristjanov skoraj enak; ker v državi domuje največja krščanska skupnost v regiji, na severu Nigerije pa živi skoraj 30 milijonov kristjanov; ker se je zgodovinsko rivalstvo med pretežno muslimanskim severom in krščanskim jugom s širjenjem radikalnega islama močno zaostrilo;
G. ker je skupina ISWAP prevzela odgovornost za usmrtitev 11 oseb v videoposnetku, objavljenem 26. decembra 2019; ker je sporočila, da so bile vse ubite osebe kristjani, z napadom pa se je maščevala za smrt voditelja Islamske države Abu Bakra Al Bagdadija v Siriji;
H. ker so uboji del daljšega niza terorističnih dejanj, vključno z napadom na krščansko vas blizu mesta Chibok 24. decembra 2019, v katerem je bilo ubitih sedem vaščanov in ugrabljena najstnica, ubojem treh civilistov na obrobju mesta Biu 23. decembra 2019 ter ubojem sedmih civilistov v Naganzaiju 22. decembra 2019;
I. ker so po podatkih sklada za humanitarno pomoč od leta 2015 džihadistične skupine in fulanski militantni skrajneži, ki izvajajo politiko razlaščanja s smrtnimi grožnjami, ubili več kot 6000 kristjanov; ker se kristjani v državah, v katerih velja šeriatsko pravo, soočajo s stalno diskriminacijo in pogosto veljajo za drugorazredne državljane;
J. ker je predsednik Muhamadu Buhari sicer obsodil uboje in pozval prebivalstvo, naj ne dovoli razkola zaradi verske pripadnosti, vendar so ostali napadi povsem nekaznovani, storilci pa na splošno redko odgovarjajo za svoja dejanja; ker si po podatkih iz poročila organizacije Amnesty International nigerijske varnostne sile pri smrtonosnih napadih na skupnosti kmetov do določene mere namerno zatiskajo oči;
K. ker organizacija Human Rights Watch poroča, da je nigerijska vojska pridržala več kot 3600 otrok, med njimi polovico deklet, ki naj bi sodelovali z islamističnimi in nedržavnimi oboroženimi skupinami, za kar pa ima v številnih primerih le malo dokazov oziroma je povsem brez njih; ker so številni priporniki tarča zlorab, vključno s spolnim nasiljem, in v priporu umirajo zaradi bolezni, lakote, dehidracije ali strelnih ran; ker vojska sistematično zavrača dostop do centrov za pridržanje, da bi bilo mogoče preveriti, v kakšnih razmerah živijo pridržani otroci;
L. ker je položaj deklet in žensk v Nigeriji še posebej težaven zaradi splošne diskriminacije, omejenega dostopa do zdravstvenih storitev in izobraževanja, razširjenega pohabljanja ženskih spolnih organov in porok otrok;
M. ker po navedbah Mednarodnega kazenskega sodišča obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so skupina Boko Haram in nigerijske varnostne sile v Nigeriji zagrešile hudodelstva zoper človečnost po členu 7 Rimskega statuta, vključno z umori in preganjanjem; ker Mednarodno kazensko sodišče v poročilu o predhodnih preiskavah iz leta 2019 navaja, da so nigerijske oblasti sicer sprejele vrsto ukrepov, da bi ugotovile kazensko odgovornost domnevnih storilcev, vendar sta omejena tako obseg kot podrobnost preiskovalnih in tožilskih dejavnosti, ki so se doslej izvajale v zvezi s pripadniki skupine Boko Haram in nacionalnih varnostnih sil;
N. ker je vlada že od leta 2015 deležna kritik zaradi nezadostnega odgovora na islamske upore po vsej državi; ker se vojska in policija v Nigeriji soočata s številnimi varnostnimi grožnjami, prav tako pa se zdi, da sta preobremenjeni in nesposobni obravnavati več sočasnih varnostnih kriz;
O. ker je mednarodna oborožena enota za posredovanje od ustanovitve leta 2015 pregnala teroristične skupine s številnih območij, ki so bila pred tem pod njihovim nadzorom, vendar je regija še vedno zelo nestabilna; ker je nedavni umik 1200 čadskih vojakov, ki je časovno sovpadal s porastom nasilja v severovzhodni regiji, povzročil zaskrbljenost med prebivalci; ker je po umiku vojakov več sto nigerijskih civilistov, ki so prebivali v bližini, v strahu pred novimi napadi džihadistov zbežalo s tega območja;
P. ker so EU, Zvezna republika Nemčija in Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) oktobra 2019 začeli izvajati projekt na področju mirovne in varnostne strukture in operacij (EPSAO); ker je cilj projekta okrepiti mehanizme EPSAO, povečati sposobnost obvladovanja konfliktov in omogočiti hitrejše zagotavljanje podpore po konfliktih v zahodni Afriki;
Q. ker so razmere v Nigeriji povzročile humanitarno krizo brez primere, saj je moralo po podatkih Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) domove zapustiti več kot 2 milijona ljudi; ker po podatkih organizacije Human Rights Watch večina notranje razseljenih oseb ne more uveljavljati osnovne pravice do hrane, nastanitve, izobraževanja, zdravja, zaščite pred poškodbami, odvzema pa se jim tudi pravica do prostega gibanja; ker je EU humanitarno pomoč v državi podprla s sredstvi v višini 28,3 milijona EUR; ker potrebe po humanitarni pomoči s sredstvi, ki so na voljo, še zdaleč niso izpolnjene;
R. ker se je po podatkih iz razdelka, ki je v svetovnem poročilu za leto 2019 namenjen Nigeriji, kljub varnostnim pomislekom in pomanjkanju osnovnih potrebščin, vključno s hrano in zatočišči, v letu 2018 več kot 35 000 notranje razseljenih oseb vrnilo v svoje skupnosti na severovzhodu države;
S. ker skoraj polovica nigerijskega prebivalstva živi v skrajni revščini; ker se ocenjuje, da več kot 7 milijonov Nigerijcev nujno potrebuje življenjsko potrebno pomoč;
T. ker jih na tisoče tvega življenje na migracijskih poteh v EU v upanju na boljše gospodarske, socialne in varnostne življenjske pogoje;
U. ker se prostor za delovanje humanitarnih organizacij v državi krči, saj je bilo ugrabljenih in ubitih več humanitarnih delavcev; ker je bilo leta 2019 ubitih osem humanitarnih delavcev, skupaj pa jih je v konfliktu od leta 2011 življenje izgubilo 26; ker varnostna tveganja pogosto ovirajo dostavo pomoči in so povzročila odhod številnih humanitarnih organizacij;
V. ker je vlada poleg tega začasno onemogočila delovanje več mednarodnih agencij za pomoč in dobrodelnih organizacij, saj naj bi prale denar za islamistične skupine; ker so nigerijske oborožene sile septembra 2019 brez predhodnega obvestila zahtevale, da organizaciji Action Against Hunger in Mercy Corps prekineta svoje dejavnosti, zaradi česar je 400 000 ljudi ostalo brez dostopa do pomoči;
W. ker EU v skladu s členom 8 sporazuma iz Cotonouja vodi redni politični dialog z Nigerijo o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, vključno z vprašanji etnične, verske in rasne diskriminacije;
1. obžaluje teroristične napade, ki so se zgodili v državi; znova izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajne krize v Nigeriji in nestabilnih varnostnih razmer na severovzhodu države ter odločno obsoja stalne kršitve človekovih pravic in mednarodnega in humanitarnega prava, naj je njihov vzrok vera ali etnična pripadnost;
2. obsoja zlasti nedaven porast nasilja nad etničnimi in verskimi skupnostmi, vključno z napadi na verske ustanove in vernike;
3. izraža sožalje družinam žrtev in solidarnost z nigerijskim ljudstvom, ki že več kot desetletje trpi zaradi terorizma v regiji;
4. poziva nigerijske oblasti, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic v državi ter civilno prebivalstvo obvarujejo pred terorizmom in nasiljem; vztraja, da morajo to storiti ob polnem spoštovanju človekovih pravic in pravne države ter v skladu z mednarodnimi obveznostmi Nigerije;
5. meni, da so vse oblike iztrebljanja ljudi in etničnega čiščenja barbarske in da gre za zločine zoper človečnost; poziva nigerijsko vlado, naj se spopade z glavnimi vzroki nasilja, tako da zagotovi enake pravice vsem državljanom in sprejme nediskriminacijsko zakonodajo; v zvezi s tem vztraja, da se je treba še odločneje zavzemati za medverski dialog in miroljubno sožitje državljanov ne glede na njihovo veroizpoved, k tem prizadevanjem pa pritegniti tudi vse pomembne deležnike, vključno z Nigerijskim medverskim svetom;
6. opominja, da so ženske in otroci najbolj izpostavljeni konfliktu, terorizmu in nasilju v državi; obžaluje, da teroristične skupine vse pogosteje rekrutirajo otroke in jih uporabljajo kot vojake ali samomorilske napadalce;
7. je močno zaskrbljen zaradi poročil o slabem ravnanju z otroki, pridržanimi v vojaških objektih; poziva nigerijske oblasti, naj Združenim narodom dovolijo obisk vojaških priporov, podpišejo uradni protokol o izročitvi, da bodo otroci, ki jih je pridržala vojska, hitro predani ustreznim organom za zaščito otrok, in naj prepovejo vojaški pripor za otroke; vztraja, da morajo biti protiteroristični ukrepi, pa tudi sodstvo in organi pregona, zasnovani tako, da bodo zaščitene pravice najbolj ranljivega prebivalstva, med drugim otrok;
8. nigerijske oblasti opominja na obveznost, da zavarujejo pravice otrok in ponudijo zaščito in oskrbo za vse žrtve terorizma in konflikta ter jim med drugim omogočijo izobraževanje; spominja tudi, da so izobrazba in gospodarske priložnosti močno orodje zoper radikalizacijo, in poziva mednarodne partnerje, naj v okviru protiteroristične strategije za to regijo podprejo dostopno in kakovostno izobraževanje;
9. je globoko zaskrbljen, ker so nigerijske ženske še vedno žrtve diskriminacije, nasilja, spolnih zlorab in posilstev; poziva Nigerijo, naj v celoti izvaja Konvencijo OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; se zavzema za večjo podporo žrtvam močno razširjenega spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, vključno s psihološko podporo;
10. poudarja, da je boj proti nekaznovanosti bistven za stabilnost države in trajni mir; zato poziva nigerijske oblasti, naj takoj sprožijo temeljite in transparentne preiskave ter storilce privedejo pred sodišče, kjer bodo odgovarjali za svoja dejanja; poziva tudi k večji učinkovitosti in neodvisnosti nigerijskega sodnega sistema, da bi kazensko pravosodje učinkovito uporabili za boj proti nasilju, terorizmu in korupciji;
11. obžaluje, da je napredek v boju proti skupinama Boko Haram in ISWAP zastal in da so samomorilski napadi in napadi na vojaške položaje vse pogostejši in vse ostrejši; opominja, da je bil nigerijski predsednik Buhari leta 2019 ponovno izvoljen zaradi obljub, da bo premagal nasilni ekstremizem Boke Harama in drugih terorističnih skupin, in ga poziva, naj obljube iz predvolilne kampanje uresniči;
12. podpira cilje strukture za mir in varnost, projekta, ki ga vodita EU in ECOWAS; spodbuja države članice, naj odločno podprejo gradnjo zmogljivosti in reševanje konfliktov v zahodni Afriki;
13. znova izraža podporo regionalni večnacionalni skupni sili in pohvalo za njena prizadevanja, da bi se učinkovito borila proti terorizmu in obnovila stabilnost v regiji Čadskega jezera; spominja, da terorizem ne pozna meja, in poziva vse države v regiji, naj se še naprej usklajujejo v prizadevanjih, da bi zavarovale celotno regijo;
14. svetuje novo reformo nigerijskega varnostnega sektorja, da bi se povečala zmogljivost državnih in regionalnih akterjev v boju proti terorizmu; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj ne opustijo tehnične pomoči EU na tem področju;
15. svari pred izrabo konflikta med kmeti in pastirji kot sredstva za širjenje verskega sovraštva; poziva nigerijsko vlado, naj izvede državni načrt za reformo živinoreje, da bi zaščitila interese tako kmetov kot pastirjev; meni, da so potrebni nadaljnji koraki, na primer boljši mehanizmi za posredovanje v konfliktih in njihovo reševanje, za spravo in gradnjo miru;
16. poudarja medsebojno odvisnost razvoja, demokracije, človekovih pravic, dobrega upravljanja in varnosti v državi; je prepričan, da vojaško posredovanje ne bo zadostovalo za uspešen boj proti terorizmu; poziva nigerijsko vlado, naj oblikuje celovito strategijo za odpravo glavnih vzrokov terorizma, ki bo osredotočena na preventivni pristop, na primer na zmanjšanje privlačnosti teroristične ideologije, omejevanje priložnosti za rekrutiranje in radikalizacijo ter preprečevanje financiranja terorizma, pa tudi na podporo in financiranje programov organizacij civilne družbe, namenjenih skupnostim;
17. poziva EU, Afriško unijo in mednarodno skupnost, naj odločneje podprejo boj proti terorizmu v Nigeriji ter še naprej nudijo politično in varnostno pomoč državi, pa tudi celotni regiji;
18. je globoko zaskrbljen zaradi posledic varnostnih razmer v državi za učinkovitost humanitarne in razvojne pomoči; poziva EU, naj humanitarno in razvojno pomoč nudi še naprej, ne samo v Nigeriji, temveč v celotni regiji; pozdravlja dodatnih 50 milijonov EUR, ki jih je EU v letu 2019 obljubila za podporo obnovi in odpornosti Nigerije;
19. se zaveda, da so Nigerija in sosednje države pod hudim pritiskom zaradi regionalnega razseljevanja; poziva k boljšemu usklajevanju podpore in donatorjev v korist razseljenega prebivalstva v Nigeriji, vključno z dodatnimi finančnimi sredstvi mednarodne skupnosti; opominja, da sredstev za razvoj ne bi smeli preusmerjati od njihovega prvotnega cilja, ki je izkoreninjenje vseh oblik revščine;
20. obsoja napade na humanitarne delavce in opremo ter poziva k ukrepom za zaščito teh delavcev in varno okolje, v katerem bodo humanitarne organizacije lahko opravljale svoje nepogrešljivo delo;
21. je izjemno zaskrbljen zaradi vse hitrejših in opaznejših podnebnih sprememb in njihovih posledic za življenja in preživetje, zlasti v osrednjem pasu; ponavlja, da je treba poiskati dolgoročne rešitve za zaščito naravnih virov in dostopa do njih; znova poudarja, da je boj proti podnebni krizi bistvena sestavina gospodarske stabilnosti in miru v regiji;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije in visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku in parlamentu Nigerije, Afriški uniji, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in Vseafriškemu parlamentu.
- [1]UL C 458, 19.12.2018, str. 43.