Postopek : 2020/2519(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0077/2020

Predložena besedila :

RC-B9-0077/2020

Razprave :

PV 29/01/2020 - 23
CRE 29/01/2020 - 23

Glasovanja :

Sprejeta besedila :


<Date>{28/01/2020}28.1.2020</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0077/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0078/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0079/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0080/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0082/2020</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 154kWORD 47k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) in (4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0077/2020 (S&D)

B9-0078/2020 (PPE)

B9-0079/2020 (GUE/NGL)

B9-0080/2020 (Verts/ALE)

B9-0082/2020 (Renew)</TablingGroups>


<Titre>o spremembi indijskega zakona o državljanstvu iz leta 2019</Titre>

<DocRef>(2020/2519(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Sandra Kalniete, Ivan Štefanec</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Kati Piri</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Shaffaq Mohammed, Petras Auštrevičius, Catherine Bearder, Phil Bennion, Katalin Cseh, Chris Davies, Barbara Ann Gibson, Charles Goerens, Martin Horwood, Sophia in ’t Veld, Irena Joveva, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Samira Rafaela, Michal Šimečka, Irina Von Wiese</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Scott Ainslie, Hannah Neumann, Ernest Urtasun, Caroline Roose, Yannick Jadot, Damien Carême, François Alfonsi, Benoît Biteau, Michèle Rivasi, Karima Delli, Tilly Metz, David Cormand, Jutta Paulus, Marie Toussaint, Anna Cavazzini, Markéta Gregorová, Marcel Kolaja, Mikuláš Peksa, Reinhard Bütikofer, Diana Riba i Giner, Alice Kuhnke, Magid Magid, Gina Dowding, Patrick Breyer</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Manuel Bompard, Idoia Villanueva Ruiz, Manon Aubry, Eugenia Rodríguez Palop, Miguel Urbán Crespo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo</Depute>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o spremembi indijskega zakona o državljanstvu iz leta 2019

(2020/2519(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Indiji,

 ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Indijo, sklenjenega leta 2004,

 ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 3. julija 2019 o tveganju apatridnosti za milijone ljudi ter o nestabilnih razmerah v indijski zvezni državi Asam,

 ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in svobodi izražanja,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2018 o strategiji EU o Indiji,

 ob upoštevanju Deklaracija o pravicah oseb, ki pripadajo narodnim ali etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam z dne 18. decembra 1992,

 ob upoštevanju osnovnih načel OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona,

 ob upoštevanju globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu oseb brez državljanstva,

 ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

 ob upoštevanju indijske ustave,

 ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A. ker sta 9. in 11. decembra 2019 oba domova indijskega parlamenta potrdila spremembo zakona o državljanstvu iz leta 2019, ki spreminja indijski zakon o državljanstvu iz leta 1955;

B. ker je namen spremenjenega indijskega zakona o državljanstvu iz leta 2019 pospešiti postopek pridobitve državljanstva za hindujce, sikhe, budiste, džainiste, parse in kristjane, ki so zaradi preganjanja pribežali v Indijo iz Afganistana, Bangladeša in Pakistana že pred letom 2015 in zdaj tam prebivajo, medtem ko muslimanom novi zakon te zaščite ne zagotavlja;

C. ker ima Indija skupno mejo z Butanom, Burmo, Nepalom in Šrilanko, pa vendar zakon ne zajema šrilanških Tamilcev, ki so največja skupina beguncev v Indiji in tam živijo že več kot trideset let; ker je organizacija Amnesty International Indija opozorila, da spremenjeni zakon o državljanstvu ne zajema drugih preganjanih manjšin, na primer muslimanskega prebivalstva, kot so Rohingejci v Burmi, ahmadijci in Hazari v Pakistanu ter biharski muslimani v Bangladešu;

D. ker je spremenjeni zakon o državljanstvu sprožil kritike, zlasti glede na 14. člen indijske ustave, ki zagotavlja enakost pred zakonom, in 15. člen, ki vsakogar varuje pred diskriminacijo na podlagi vere, rase, kaste, spola ali kraja rojstva; ker je tiskovna predstavnica visokega komisarja OZN za človekove pravice v izjavi z dne 13. decembra 2019 navedla, da je spremenjeni zakon o državljanstvu „v svojem bistvu diskriminatoren“ ter da očitno ogroža zavzemanje Indije za enakost pred zakonom, kot je zapisana v njeni ustavi in izhaja iz njenih mednarodnih obveznosti;

E. ker je indijsko vrhovno sodišče začelo obravnavati peticije o spremenjenem zakonu o državljanstvu zaradi ocene ustavnosti in je vladi določilo 40 dni za odgovor nanje;

F. ker so nekatere indijske države že napovedale, da zakona ne bodo izvajale; ker vlada zvezne države Kerala v peticiji, naslovljeni na vrhovno sodišče, trdi, da zakon „krši sekularnost indijske ustave“, indijsko vlado pa je obtožila, da ljudi ločuje po verski pripadnosti;

G. ker je sprejetje spremenjenega zakona o državljanstvu sprožilo proteste po vsej državi, zlasti na univerzah, kar so varnostne sile brutalno zatrle in pri tem ubile vsaj 25 ljudi, 160 oseb so ranile in na tisoče aretirale; ker so indijske oblasti poleg tega omejile dostop do interneta in javni promet, da bi preprečile miroljubne proteste; ker se poroča, da so več sto protestnikov pretepli, nanje streljali ali jih mučili, zlasti v zvezni državi Utar Pradeš; ker so oblasti omejile dostop do interneta tudi na številnih območjih v severovzhodnem delu Indije ter v zvezni državi Utar Pradeš, kjer živi velik delež indijskih muslimanov; ker je blokiranje spletnih komunikacij kršitev temeljne pravice do dostopa do informacij;

H. ker je bila sprememba zakona sprejeta v času, ko si indijska vlada intenzivno prizadeva za uvedbo postopka za preverjanje državljanstva po vsej državi, tj. za nacionalni register državljanov; ker je po vladnih izjavah mogoče sklepati, da je namen tega procesa muslimanom odvzeti državljanske pravice in zaščititi pravice hindujcev in drugih nemuslimanov; ker bodo morali muslimani, ki niso vpisani v nacionalni register državljanov, svojo pravico do državljanstva najverjetneje dokazovati na sodiščih za tujce, ki razsojajo o tem; ker je mednarodna skupnost ta sodišča že obsodila, da ne jamčijo pravice do poštenega sojenja in človekovih pravic; ker je bil tak postopek nedavno zaključen v Asamu, kjer so več kot 1,9 milijona ljudi izključili oziroma označili za „nezakonite“ migrante, zato jih zdaj lahko pridržijo v novozgrajenih centrih za pridržanje ali izženejo; ker se lahko zaradi teh dogodkov še poglobi ksenofobno ozračje ter v državi razrasteta verska nestrpnost in diskriminacija;

I. ker se v času sedanje vlade vse bolj omejuje pravica do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, med drugim tako, da miroljubne kritike zapirajo z obtožbo o podžiganju upora, kaznivem obrekovanju ali terorizmu; ker so indijski organi v letih 2018 in 2019 izvedli več racij na domovih aktivistov in akademikov, ki so bili glasni kritiki vlade in so odkrito zagovarjali človekove pravice, zlasti v zvezi z novospremenjenim zakonom; med njimi so bili aretirani tudi Akhil Gogoi, Dhardžja Konvar in Bitu Sonoval; ker so proti varščini sicer izpustili Manaša Konvarja, Lakhjadžjotija Gogoija, Mohameda Faizala, Sadaf Džafar, Pavana Raa Ambedkarja, Anupa Šramika, Robina Vermo in Mohameda Šoaiba, a jih še vedno čaka preiskava;

J. ker strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Indijo izhaja iz skupnih vrednot demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic, zavezanosti svetovnemu redu, ki temelji na pravilih, in učinkovitemu multilateralizmu, trajnostnega razvoja ter skupnega interesa za nadaljnji vsestranski razvoj dvostranskega sodelovanja;

1. globoko obžaluje sprejetje in izvajanje novega zakona, ki je diskriminatoren in nevarno razdiralen; poziva indijsko vlado, naj se nemudoma odzove na peticije državljanov, kakor zahteva vrhovno sodišče; poziva jo tudi, naj začne miren dialog z različnimi deli prebivalstva in razveljavi diskriminatorne spremembe, ki kršijo mednarodne obveznosti države; svari pred širjenjem nacionalizma, ki se razrašča zaradi teh sprememb in podžiga tudi versko nestrpnost in diskriminiranje muslimanov;

2. opozarja, da bi morala biti učinkovita nacionalna azilna in begunska politika, kar je sicer uradni namen spremenjenega zakona, pravična in celovita ter bi morala veljati za vse, ki so v stiski;

3. poziva indijsko vlado, naj obravnava upravičene pomisleke glede nacionalnega registra državljanov, ki bi se lahko uporabil za preganjanje marginaliziranih skupin; je zaskrbljen, da vse to pomeni nevaren premik v načinu podeljevanja državljanstva v Indiji in bi utegnilo povzročiti razsežno krizo apatridnosti in veliko trpljenja;

4. poudarja, da so vsi migranti ne glede na priseljenski status upravičeni do spoštovanja, varstva in izpolnjevanja osnovnih človekovih pravic;

5. obsoja nasilje in krutost, ki sta izbruhnila v različnih delih države po sprejetju spremenjenega zakona o državljanstvu; opozarja na posebno odgovornost varnostnih sil, da se zadržijo in dovolijo mirne proteste; poziva k takojšnji nepristranski preiskavi teh dogodkov; poziva indijske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo protestnike in zagovornike človekovih pravic, ki so v priporu;

6. obsoja odločitev indijskih oblasti, da blokirajo internetni dostop do svetovnih omrežij in da onemogočijo komuniciranje in prost pretok informacij; poudarja, da ti ukrepi očitno kršijo svobodo govora;

7. je seznanjen, da je spremenjeni zakon o državljanstvu začelo obravnavati indijsko vrhovno sodišče, ki je indijski vladi dalo 40 dni za odgovor na peticije; je prepričan, da bo vsaka sodba vrhovnega sodišča prinesla več jasnosti glede spremenjenega zakona o državljanstvu in njegove skladnosti z indijsko ustavo in mednarodnimi obveznostmi države;

8. poziva indijske oblasti, naj proaktivno sodelujejo v vseh posebnih postopkih Sveta OZN za človekove pravice; poziva jih, naj sodelujejo zlasti s posebnimi poročevalci OZN o manjšinskih vprašanjih, sodobnih oblikah rasizma, rasni diskriminaciji, ksenofobiji in z njo povezane nestrpnosti ter o svobodi veroizpovedi ali prepričanja;

9. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika, naj z Indijo nadaljuje tvoren dialog o vseh vidikih sodelovanja, tudi o političnih in človekovih pravicah; poziva predstavništva EU in držav članic v Indiji, naj v svoj dialog z indijskimi voditelji vključijo vprašanje diskriminacije etničnih in verskih manjšin ter prednostno obravnavajo programe, ki rešujejo ta problem, na primer v izobraževanju, in programe s posebnim poudarkom na diskriminaciji manjšin;

10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, državam članicam, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, indijskemu predsedniku, indijski vladi, indijskemu predsedniku vlade in indijskemu parlamentu ter vladam indijskih zveznih držav.

Zadnja posodobitev: 29. januar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov