Postopek : 2020/2552(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0102/2020

Predložena besedila :

RC-B9-0102/2020

Razprave :

PV 13/02/2020 - 4.2
CRE 13/02/2020 - 4.2

Glasovanja :

PV 13/02/2020 - 7.2
CRE 13/02/2020 - 7.2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0037

<Date>{12/02/2020}12.2.2020</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0102/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0103/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0105/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0107/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0109/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0112/2020</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 185kWORD 57k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 144(5) in 132(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0102/2020 (Verts/ALE)

B9-0103/2020 (S&D)

B9-0105/2020 (ECR)

B9-0107/2020 (GUE/NGL)

B9-0109/2020 (PPE)

B9-0112/2020 (Renew)</TablingGroups>


<Titre>o delu otrok v rudnikih na Madagaskarju</Titre>

<DocRef>(2020/2552(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Željana Zovko, David McAllister, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Krzysztof Hetman, Milan Zver, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Arba Kokalari, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Loránt Vincze, David Lega, Isabel Wiseler-Lima, Romana Tomc, Michaela Šojdrová, Vladimír Bilčík, Vangelis Meimarakis, Magdalena Adamowicz, Ivan Štefanec, Liudas Mažylis, Michal Wiezik, Tomas Tobé, Frances Fitzgerald, Deirdre Clune, Tomáš Zdechovský, Inese Vaidere, Jiří Pospíšil, Stanislav Polčák, Peter Pollák, Miriam Lexmann, Ioan-Rareş Bogdan</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Kati Piri, Carlos Zorrinho</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Hilde Vautmans, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Stéphane Bijoux, Izaskun Bilbao Barandica, Sylvie Brunet, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Ilana Cicurel, Jérémy Decerle, Laurence Farreng, Valter Flego, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Ivars Ijabs, Irena Joveva, Pierre Karleskind, Moritz Körner, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Radka Maxová, Ulrike Müller, Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, Michal Šimečka, Susana Solís Pérez, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Irène Tolleret, Yana Toom, Viktor Uspaskich, Adrián Vázquez Lázara, Marie-Pierre Vedrenne, Chrysoula Zacharopoulou</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Caroline Roose</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Joanna Kopcińska, Karol Karski, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Elżbieta Kruk, Jadwiga Wiśniewska, Ruža Tomašić, Ryszard Czarnecki</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Helmut Scholz, Younous Omarjee, Anja Hazekamp, Manuel Bompard, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Alexis Jeorgulis (Alexis Georgoulis), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo</Depute>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o delu otrok v rudnikih na Madagaskarju

(2020/2552(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Madagaskarju, zlasti resolucije z dne 9. junija 2011[1] in resolucije z dne 16. novembra 2017[2],

 ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju Ženevske deklaracije o otrokovih pravicah iz leta 1924 in njenega sprejetja v generalni skupščini OZN leta 1959,

 ob upoštevanju smernic EU o otrokovih pravicah,

 ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, ki izrecno priznava spodbujanje otrokovih pravic v notranjih in zunanjih zadevah kot cilj EU,

 ob upoštevanju konvencije št. 138 Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja z dne 6. junija 1973 in konvencije št. 182 Mednarodne organizacije dela o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela z dne 1. junija 1999,

 ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi dne 16. marca 2017[3], o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema Unije za samopotrjevanje potrebne skrbnosti odgovornih uvoznikov v oskrbovalni verigi, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude in zlato z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem (uredba o konfliktnih mineralih),

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: listina),

 ob upoštevanju Odbora za pravice otroka,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o delu otrok,

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč iz leta 2011,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2019 o otrokovih pravicah ob 30. obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah[4],

 ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 25. julija 2019, s katero je bilo leto 2021 razglašeno kot mednarodno leto za odpravo dela otrok,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2019 o izgradnji trajnostne Evrope do leta 2030[5],

 ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem, vključno z vsemi prilogami in dopolnili;

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016[6] o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017[7] o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige,

 ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011,

 ob upoštevanju splošne pripombe št. 24 (2017) odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice o obveznostih držav na področju podjetništva, ki izhajajo iz Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (E/C.12/GC/24),

 ob upoštevanju pobude o otrokovih pravicah in načelih poslovanja, ki jo je pripravil UNICEF,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2016 o EU in odgovornih globalnih vrednostnih verigah,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016[8] o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah,

 ob upoštevanju poročila Mednarodne zveze Terre des Hommes iz novembra 2019 o otroškem delu v sektorju sljude na Madagaskarju[9],

 ob upoštevanju člena 26 sporazuma iz Cotonouja,

 ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A. ker člen 32 Konvencije OZN o otrokovih pravicah določa, da „države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do zaščite pred ekonomskim izkoriščanjem in pred opravljanjem kateregakoli dela, ki je lahko nevarno ali ki moti otrokovo šolanje ali škodi njegovemu zdravju ali telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu ali družbenemu razvoju“;

B. ker je Konvencija OZN o otrokovih pravicah najbolj množično ratificirana mednarodna pogodba o človekovih pravicah, saj so jo ratificirale vse države članice Evropske unije, in jasno določa pravne obveznosti držav za spodbujanje, zaščito in varstvo pravic vseh otrok pod njihovo jurisdikcijo;

C. ker se je Evropska unija zavezala, da bo spodbujala in varovala pravice otrok pri svojih notranjih in zunanjih dejavnostih ter delovala v skladu z mednarodnim pravom, vključno z določbami Konvencije OZN o otrokovih pravicah in izbirnih protokolov k tej konvenciji[10];

D. ker se v listini zahteva, da je glavno vodilo v vseh ukrepih EU otrokova korist in prepoveduje delo otrok z določitvijo minimalne starosti za zaposlitev, ki ne sme biti nižja od starosti ob zaključku šolanja, in določa, da morajo imeti mladi, ki lahko delajo, starosti primerne delovne pogoje in jih je treba zaščititi pred ekonomskim izkoriščanjem in vsakršnim delom, ki bi lahko škodilo njihovi varnosti, zdravju ali telesnemu, duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi posegalo v njihovo izobraževanje;

E. ker člen 12 Konvencije OZN o otrokovih pravicah in člen 24 listine določata, da države pogodbenice jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico do svobodnega izražanja le-teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo;

F. ker se je EU zavezala, da bo izvajala agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in izpolnila njene cilje, vključno s ciljem trajnostnega razvoja št. 8.7, da je treba „sprejeti učinkovite takojšnje ukrepe za odpravo prisilnega dela, sodobnega suženjstva in trgovine z ljudmi ter prepoved in izkoreninjenje najhujših oblik dela otrok, tudi novačenja in uporabe otrok vojakov, ter do leta 2025 odpraviti vse oblike dela otrok[11];

G. ker je v svetu približno 152 milijonov deklet in fantov, starih od 5 do 17 let, ki delajo[12], med njimi jih največ živi v najmanj razvitih državah sveta; ker so Afrika, kjer prisilno dela 72,1 milijona otrok, Azija in pacifiške države, kjer prisilno dela 62,1 milijona otrok, svetovne regije z največjim številom otrok, ki delajo; ker so kmetijstvo, storitve in industrija, vključno z rudarstvom, trije glavni sektorji, v katerih delajo otroci; ker bo kljub določenemu napredku pri zmanjševanju dela otrok po ocenah Mednarodne organizacije dela leta 2025 še vedno delalo 121 milijonov dečkov in deklic;

H. ker je v členu 3(d) konvencije št. 182 Mednarodne organizacije dela iz leta 1999 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo opredeljeno nevarno delo otrok kot „delo, ki po svoji naravi ali okoliščinah, v katerih se izvaja, lahko škoduje zdravju, varnosti ali morali otrok“; ker je Madagaskar ratificiral vse ključne mednarodne pogodbe o delu otrok, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah (in njenima izbirnima protokoloma), konvencijo št. 138 Mednarodne organizacije dela o minimalni starosti in konvencijo št. 182 Mednarodne organizacije dela o najhujših oblikah dela otrok, in ker je vlada pripravila nacionalni akcijski načrt za boj proti delu otrok na Madagaskarju, med drugim v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami delodajalcev in delavcev; ker te zaveze in ukrepi ne prinašajo učinkovitih rezultatov na terenu;

I. ker je Mednarodna organizacija dela v svoji opredelitvi dela otrok navedla, da ni treba vsega dela, ki ga opravljajo otroci, opredeliti kot delo otrok, ki bi ga bilo treba odpraviti; ker delo otrok ali mladostnikov, ki ne vpliva na njihovo zdravje in osebni razvoj ali ne ovira njihovega šolanjanja, na splošno šteje za pozitivno; ker so se afriške države s pomočjo agende Afriške unije za leto 2063 in nedavno podpisanega desetletnega akcijskega načrta o odpravi dela otrok, prisilnega dela, trgovine z ljudmi in sodobnega suženjstva v Afriki (2020–2030) zavezale, da bodo odpravile vse oblike dela otrok na celini v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 8.7 iz agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

J. ker so med najhujšimi oblikami dela otrok najbolj razširjena nevarna dela, ki jih opravlja približno 73 milijonov otrok, starih od 5 do 17 let, ki delajo v nevarnih razmerah v številnih sektorjih, vključno z rudarstvom[13]; ker je leta 2018 delalo 47 % vseh malgaških otrok, starih od 5 do 17 let, med njimi tudi 86 000 otrok v rudarskem sektorju[14]; ker je rudarstvo sektor z najvišjo stopnjo umrljivosti otrok, saj v povprečju umre 32 otrok na 100 000, starih od 5 do 17 let;

K. ker je Madagaskar na petem mestu na svetu po število otrok, ki se ne šolajo[15]; ker je na Madagaskarju polovica otrok, mlajših od pet let, pritlikave rasti zaradi zaostanka v razvoju in le 13 % otrok ima dostop do električne energije[16]; ker 74 % prebivalstva živi pod nacionalnim pragom revščine, 80 % prebivalstva pa živi na podeželju[17]; ker tri četrtine prebivalstva živi z manj kot 1,90 ameriškega dolarja na dan; ker ima po podatkih Unicefa le 30 % malgaških otrok dostop do osnovnega šolanja; ker je izobraževanje ključnega pomena za preprečevanje dela otrok in njihovega življenja na ulici, kjer postanejo žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja;

L. ker je Madagaskar tretji največji izvoznik sljude v svetu, vrednost katere je leta 2017 znašala 6,5 milijonov ameriških dolarjev, in med državami z največjim tveganjem za kršitve človekovih pravic zaradi rudarjenja sljude, skupaj z Indijo, Kitajsko, Šrilanko, Pakistanom in Brazilijo;

M. ker je sljuda skupina različnih mineralov, ki se uporabljajo v elektronski in avtomobilski industriji ter so prisotni v številnih proizvodih, od barv do sredstev za izboljšanje kakovosti tal, od ličil do pametnih telefonov;

N. ker se ocenjuje, da na Madagaskarju v sektorju sljude dela 11 000 otrok; ker jih večina dela v treh južnih provincah, Anosy, Androy in Ihorombe, kjer so zdravstveno ogroženi, podhranjeni in ne hodijo v šolo;

O. ker so otroci, ki delajo v sektorju sljude na Madagaskarju, izpostavljeni hudim in nevarnim delovnim razmerah, kar jim povzroča bolečine v hrbtu, glavobole zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vode ali kisika v rudnikih, bolečine v mišicah zaradi ponavljajočih se gibov pri delu in trdega dela pri nošenju težkih bremen, pogost kašelj in težave z dihanjem zaradi prašnih delcev sljudne v rudnikih in v predelovalnih obratih, ter so v smrtni nevarnosti tudi zaradi implozij v rudnikih ali zemeljskih plazov; ker oblasti na Madagaskarju številnim rudarskim skupnostim ne morejo zagotoviti ustreznega dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja ali čiste pitne vode;

P. ker temeljni vzroki za delo otrok vključujejo revščino, migracije, vojno ali propadanje okolja in podnebne spremembe, pomanjkanje dostopa do kakovostnega izobraževanja, pomanjkanje dostojnih delovnih mest za starše, pomanjkanje socialnega varstva in družbene norme; ker je zato za boj proti delu otrok potreben večdimenzionalni pristop in analiza vzorcev dela otrok v posameznih kontekstih;

Q. ker je Madagaskar na dnu indeksa človekovega razvoja OZN, kjer je med 189 državami na 161. mestu (2017), po večrazsežnostnem indeksu revščine (MPI) kar 57 % prebivalcev trpi hudo revščino, marca 2019 pa je bilo 1,3 milijona ljudi na Madagaskarju hudo prizadetih zaradi neustrezne prehranske varnosti[18]; ker je delo otrok rezultat temeljnih vzrokov, ki se medsebojno krepijo, namreč revščine, nepravičnosti in nedostopnosti osnovnih socialnih storitev; ker se zato na delo otrok ne sme gledati kot izoliran pojav;

R. ker je sektor sljude na Madagaskarju obdavčen s celo vrsto zapletenih ureditev, pri čemer je davčna stopnja na izvoz razmeroma nizka, tako da ne zagotavljajo vedno neposrednih koristi rudarskim skupnostim; ker je bilo izdanih približno 40 izvoznih dovoljenj, kar kaže na to, da se velika večina rudarjenja sljude izvaja nezakonito in na neurejenih in negotovih obrtniških kopih; ker je povečanje izvoza skupaj z znatnim znižanjem cene na tono povečalo tveganje izkoriščanja delovne sile;

S. ker je bil akcijski načrt Evropske unije za demokracijo in človekove pravice za obdobje 2015–2019 namenjen boju proti delu otrok, med drugim s podpiranjem „partnerskih držav pri spodbujanju, varstvu in uresničevanju otrokovih pravic s poudarkom na ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, kot so pravica do izobraževanja, zdravja in prehrane, socialni zaščiti ter boju proti najhujšim oblikam dela otrok, pri čemer mora vodilo zmeraj biti največja otrokova korist.“[19];

T. ker Odbor za otrokove pravice v splošni pripombi št. 16 „priznava, da naloge in odgovornosti v zvezi s spoštovanjem pravic otrok v praksi presegajo državne službe ter službe in ustanove pod nadzorom države ter se uporabljajo za zasebne akterje in podjetja“, ter dodaja, da morajo „vsa podjetja izpolnjevati svoje obveznosti v zvezi s pravicami otrok, države pa morajo zagotavljati, da to počnejo“;

U. ker se je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zavezala, da v trgovinskih sporazumih EU ne bo dopuščala dela otrok[20], in je pozvala podpredsednico Komisije, pristojno za demokracijo in demografijo Dubravko Šuica, naj zasnuje celovito strategijo o otrokovih pravicah[21];

V. ker je EU v zadnjih letih začela sprejemati zakonodajo za večjo odgovornost gospodarskih družb in v zakonodajo vključevati elemente potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic, vključno z uredbo o konfliktnih mineralih in direktivo EU o nefinančnem poročanju; ker so države članice začele sprejemati nacionalno zakonodajo z enakim ciljem, denimo zakon o sodobnih oblikah suženjstva v Združenem kraljestvu, zakon o dolžnosti skrbnega ravnanja večnacionalnih podjetij v Franciji, nizozemski zakon o potrebni skrbnosti v zvezi z delom otrok ali nacionalna akcijska načrta za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v Nemčiji in Italiji; ker je Komisija napovedala, da bo preučila načine za izboljšanje preglednosti v celotni dobavni verigi, tudi vidike obvezne potrebne skrbnosti;

W. ker je Parlament v resoluciji iz leta 2010 pozval Komisijo, naj razmisli o prepovedi uvoza izdelkov, narejenih z delom otrok, v EU, in svoje zahteve ponovil v resoluciji iz leta 2016, v kateri je pozval „k uravnoteženemu in realističnemu predlogu zakonodaje“, vključno z ukrepi, kot so označevanje izdelkov, ki ne vključujejo dela otrok, in prepoved uvoza blaga, narejenega z delom otrok;

1. odločno obsoja nesprejemljivo uporabo vseh oblik dela otrok;

2. je zelo zaskrbljen zaradi velikega števila otrok, ki delajo v madagaskarskih rudnikih in kopih, in kršenja njihovih pravic; opozarja državne organe Madagaskarja, da so odgovorni za varovanje pravic otrok in zagotavljanje njihove varnosti in nedotakljivosti;

3. pozdravlja, da je izkoreninjenje dela otrok ena od prednostnih nalog nove Komisije, in jo poziva, naj podrobno predstavi, kako se namerava bojevati zoper delo otrok s politikami, zakonodajo in financiranjem EU, tudi z novimi pobudami;

4. pozdravlja zavezo nove Komisije, da bo predstavila novo celovito strategijo o otrokovih pravicah, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo dejansko prispevala k boju proti temeljnim vzrokom za delo otrok in njegovim najhujšim oblikam; poziva, naj EU zagotovi, da bo spoštovanje človekovih pravic, vključno z bojem proti delu in izkoriščanju otrok, še naprej bistven del političnega dialoga z Madagaskarjem;

5. pozdravlja, da so države članice poudarile, da je treba pospešiti ukrepanje znotraj in zunaj Evropske unije, da bi izpolnili vizijo in cilje agende Združenih narodov do leta 2030[22]; ponovno poudarja, da je treba nujno učinkovito obravnavati kršitve človekovih pravic, za katere so odgovorna mednarodna podjetja; zato pozdravlja aktualna pogajanja o zavezujoči pogodbi OZN o mednarodnih podjetjih in človekovih pravicah;

6. pozdravlja, da je EU sprejela nekatere ukrepe za oblikovanje zavezujočih predpisov na področju skrbnega ravnanja podjetij v sektorjih, kjer obstaja veliko tveganje kršitev človekovih pravic, kot sta sektorja lesa in konfliktnih mineralov; ugotavlja, da so tudi nekatere države članice uvedle zakonodajo, kot sta francoski zakon o dolžnosti skrbnega ravnanja večnacionalnih podjetij in nizozemski zakon o potrebni skrbnosti na področju dela otrok; ugotavlja tudi, da je EU oblikovala več pobud za spodbujanje primerne skrbnosti in da je Evropski parlament v več resolucijah pozval k nadaljnjemu razvoju zavezujočih pravil EU v zvezi s tem;

7. poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z različnimi sektorji, da bi zagotovile učinkovito spremljanje različnih dobavnih verig ter tako preprečile vstop na trg EU izdelkom in storitvam, povezanim z delom otrok; ponovno poziva k harmonizaciji in okrepitvi nadzora nad uvozom in dobavnimi verigami, tudi s prizadevanji za zavezujočo dolžno skrbnost in izvajanje standardov OECD;

8. opozarja, da je prav v rudarstvu največje tveganje, da bodo kršene pravice delavcev; je seznanjen, da bo uredba EU o konfliktnih mineralih začela veljati januarja 2021, Komisija pa naj bi o njenem izvajanju poročala Parlamentu do januarja 2023; meni, da bi bilo treba pri tem pregledu upoštevati učinek uredbe na terenu in oceniti možnost vključitve mineralov, kot je sljuda;

9. poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z Madagaskarjem, da bi podprle sprejetje in izvajanje zakonodaje, politik, proračunov in akcijskih programov, ki bi prispevali k popolni uresničitvi vseh pravic vsakega otroka, tudi otrok delavcev, ter k izboljšanju delovnih razmer za delavce v rudarskem sektorju; poziva delegacijo EU na Madagaskarju, naj še naprej pozorno spremlja položaj na področju otrokovih pravic v državi;

10. poudarja, da mora večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 odražati zavezo EU o izkoreninjenju revščine in odpravi najhujših oblik dela otrok, do leta 2025 pa izkoreninjenje dela otrok v skladu s cilji trajnostnega razvoja, tudi na Madagaskarju[23], v časovnem okviru agende Združenih narodov za leto 2030;[24] poziva vlado Madagaskarja, naj v celoti izpolni svoje zaveze v skladu s konvencijama Mednarodne organizacije dela št. 182 o najhujših oblikah dela otrok in št. 138 o minimalni starosti za zaposlitev, zlasti z okrepitvijo finančnih zmogljivosti za spremljanje in inšpekcijske preglede delovnih in življenjskih razmer delavcev v rudarstvu, v širšem smislu pa z zagotavljanjem ustreznega dostopa do osnovnega izobraževanja, zdravstvenega varstva, sanitarnih storitev in pitne vode; poziva vlado Madagaskarja, naj zaščiti otrokove pravice in spodbuja izkoreninjenje dela otrok;

11. poziva Komisijo, naj Madagaskar opozori na vprašanje rudarskih podjetij v državi, ki uporabljajo delo otrok, da bi se prepričala, da se noben del njihove proizvodnje neposredno ali posredno ne bo uvažal v EU;

12. poudarja, da je treba zagotoviti, da bo poglabljanje sporazuma o gospodarskem partnerstvu med EU in Madagaskarjem ter drugimi partnericami iz vzhodne in južne Afrike vključevalo čvrsto poglavje o „trgovini in trajnostnem razvoju“, ki bo zajemalo spoštovanje mednarodno dogovorjenih standardov na področju pravic delavcev, vključno z bojem proti delu otrok;

13. priporoča, naj se v prihodnosti uporablja uredba o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) za izkoreninjenje dela otrok, tudi na področju socialnega vključevanja in človekovega razvoja, s čimer se bo zagotovilo, da bo EU vlagala v izobraževanje, zdravje, prehrano, socialno varstvo in na splošno krepitev sistemov za zaščito otrok;

14. poziva Komisijo in različne delegacije EU, naj poskrbijo za smiselne posvete z lokalnimi in mednarodnimi organizacijami civilne družbe in tako zagotovijo, da bodo dokazi iz programov in izkušnje otrok delavcev upoštevani v postopku načrtovanja programov za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, tudi v postopku načrtovanja programov, ki zadevajo Madagaskar;

15. priporoča Komisiji, naj še naprej podpira izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, se bori proti delu otrok in sodobnim oblikam prisilnega dela ter prek tematskega programa za človekove pravice in demokracijo v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje zaščiti zagovornike človekovih pravic;

16. poziva EU, naj kot osrednja globalna akterka na področju človekovih pravic prevzame vodilno vlogo pri odpravljanju dela otrok ter za sprejetje takojšnjih in učinkovitih ukrepov za odpravo vseh oblik dela otrok do leta 2025;

17. priporoča, naj Evropska služba za zunanje delovanje v naslednjem akcijskem načrtu EU za demokracijo in človekove pravice prednost nameni varstvu in spodbujanju otrokovih pravic ter izkoreninjenju dela otrok;

18. priporoča, naj Evropska služba za zunanje delovanje oblikuje naslednji akcijski načrt EU za demokracijo in človekove pravice s smiselnim in učinkovitim sodelovanjem organizacij civilne družbe, vključno z organizacijami za otrokove pravice in tudi z otroki;

19. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prihodnja strategija EU za Afriko usmerjena v uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in naložbe v širok nabor otrokovih pravic, ter naj obenem poskrbi, da bo izkoreninjenje dela otrok v središču te strategije; priporoča, naj Komisija otrokove pravice umesti v središče sporazuma, ki bo nadomestil sporazum iz Cotonouja;

20. poziva Komisijo, naj razdela celovito strategijo za izvajanje agende za leto 2030 in za njen osrednji cilj postavi izkoreninjenje dela otrok; poudarja, da je treba v celoti izvajati načelo usklajenosti politik za razvoj in v zvezi z otrokovimi pravicami vključiti pristop neškodovanja;

21. poziva Madagaskar, naj v nacionalne razvojne programe vključuje mlade, naj sprejme mehanizme za večje zastopanje mladih na vseh ravneh odločanja ter naj zagotovi ustrezna namenska proračunska sredstva v programih, ki bodo vsem mladim zagotavljali koristi od osnovnošolskega, srednješolskega in terciarnega izobraževanja;

22. je seznanjen s sedanjo revizijo madagaskarskega zakonika o rudarstvu in poziva vlado, naj da prednost izpolnjevanju svojih mednarodnih obveznosti, tudi glede socialnih in okoljskih standardov, dostojnega dela in spoštovanja človekovih pravic nasploh in otrokovih pravic, pri tem pa naj se opira na obstoječe pobude, kot je pobuda za odgovorno pridobivanje sljude;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, svetu AKP-EU, generalnemu sekretarju OZN, Južnoafriški razvojni skupnosti, Komisiji Afriške unije in vladi Madagaskarja.

[1] UL C 380E, 11.12.2012, str. 129.

[2] UL C 356, 4.10.2018, str. 58.

[3] UL C 263, 25.7.2018, str. 371.

[4] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0066.

[6] UL C 101, 16.3.2018, str. 19.

[7] UL C 337, 20.9.2018, str. 33.

[8] UL C 215, 19.6.2018, str. 125.

[10] Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji.

[11] OZN 2015. Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (dok. OZN A/RES/70/1. Dostopno na: https://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1&Lang=E

[12] Mednarodna organizacija dela. 2017. Globalna ocena dela otrok: rezultati in trendi, 2012–2016. https://www.ilo.org/global/publications/books/WCMS_575499/lang--en/index.htm

[14] INSTAT/UNICEF, Madagaskar 2018, Travail des enfants (Delo otrok), Multiple Indicator Cluster Surveys (MICS), predstavitev v Powerpointu.

[15] spletno mesto Svetovne banke, School Enrolment Primary, https://data.worldbank.org/indicator/SE.PRM.ENRR?locations=MG

[16] spletno mesto Svetovne banke, Where We Work, Madagascar, ‘Overview’, https://www.worldbank.org/en/country/madagascar/overview

[17] Ministère de l’Economie et du Plan, Rapport National sur le Développement Humain, RNDH n°6, 2018, https://bit.ly/2IWdx8o

[18] OCHA, Madagascar, Aperçu de la situation humanitaire, March-April 2019, https://tinyurl.com/y4z3zrbo

[19] Svet Evropske unije. 2015. Akcijski načrt EU za demokracijo in človekove pravice za obdobje 2015–2019. Ukrep 15.b https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_action_plan_on_human_rights_and_democracy_en_2.pdf

[20] Bolj ambiciozna Unija: moj načrt za Evropo. Kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen. Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024. Dostopno na https://ec.europa.eu/commission/sites/betapolitical/files/political-guidelines-next-commission_en.pdf

[21] Ursula von der Leyen, izvoljena predsednica Evropske komisije. Poslanica Dubravki Šuica, kandidatki za podpredsednico Komisije, pristojno za demokracijo in demografijo. 10. septembra 2019 Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/mission-letterdubravka-suica_en.pdf

[24] Novo evropsko soglasje o razvoju: „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“, 2017. https://www.consilium.europa.eu/media/24011/european-consensus-for-development-st09459en17.pdf

Zadnja posodobitev: 12. februar 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov