Postopek : 2020/2780(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0257/2020

Predložena besedila :

RC-B9-0257/2020

Razprave :

PV 15/09/2020 - 11
CRE 15/09/2020 - 11

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0240

<Date>{16/09/2020}16.9.2020</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0257/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0259/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0261/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0265/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0269/2020</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 171kWORD 54k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) in (4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0257/2020 (PPE)

B9-0259/2020 (GUE/NGL)

B9-0261/2020 (Renew)

B9-0265/2020 (S&D)

B9-0269/2020 (Verts/ALE)</TablingGroups>


<Titre>o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg</Titre>

<DocRef>(2020/2780(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Esther de Lange, Andreas Schwab, Peter Liese, Roberta Metsola</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Sara Cerdas</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Dita Charanzová</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Petra De Sutter, Anna Cavazzini, Francisco Guerreiro, Monika Vana, Tilly Metz</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Kateřina Konečná</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg

(2020/2780(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

 ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter njenih členov 4, 6, 9, 21, 67, 114, 153, 169 in 191,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter zlasti členov 35 in 45,

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja[1] (Zakonik o schengenskih mejah),

 ob upoštevanju Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic[2] (direktiva o prostem gibanju) ter načela nediskriminacije, določenega v njej,

 ob upoštevanju smernic Komisije glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev[3] in smernic za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom COVID-19[4];

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami[5],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom „Na poti k postopnemu in usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih mejah – COVID-19“[6],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2020 o tretji oceni uporabe začasne omejitve nenujnih potovanj v EU (COM(2020)0399),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19[7],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19[8],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2020 o kratkoročni zdravstveni pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19 (COM(2020)0318),

 ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. septembra 2020 za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (COM(2020)0499),

 ob upoštevanju najnovejšega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o tveganjih za prenosljive bolezni ter njegovih smernic za javno zdravje in protokolov poročanja v zvezi s covidom-19,

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91[9],

 ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A. ker je obvladovanje tveganja v zvezi s pandemijo covida-19 prešlo iz akutne v dolgotrajno fazo; ker se zdi verjetno, da bo virus ostal aktiven, dokler ne bo razvito učinkovito in varno cepivo, ki bo na voljo v dovolj velikih količinah, da bo mogoče ustrezno zaščititi zelo velik del svetovnega prebivalstva; ker to pomeni, da bomo vsaj še nekaj mesecev živeli v težkih razmerah;

B. ker se razširjenost, intenzivnost širjenja in trajanje širjenja covida-19 med državami članicami in med regijami znotraj iste države članice zelo razlikujejo;

C. ker je več cepiv v naprednih fazah testiranja, vendar še za nobeno cepivo ni bil dokončan postopek izdaje dovoljenja za promet v EU;

D. ker se bo z redno sezono gripe najverjetneje povečalo število ljudi z blagimi simptomi, ki bi jih bilo treba testirali;

E. ker nekatere države članice še vedno nimajo zadostne zmogljivosti za testiranje; ker morajo ljudje včasih čakati več dni, da dobijo rezultate testa na covid-19; ker to močno vpliva na njihovo sposobnost za delo in možnost, da potujejo;

F. ker nekatere države članice EU nočejo priznati testov na covid-19, opravljenih v drugi državi članici, to nezaupanje pa močno otežuje življenje ljudi;

G. ker je zaradi različnih pristopov k zbiranju podatkov o covidu-19 v EU te podatke zelo težko primerjati;

H. ker še vedno ni usklajene metodologije za zbiranje podatkov in ocenjevanje števila okuženih niti usklajene metodologije v zvezi s „semaforji“ za tveganje okužbe s covidom-19; ker se zaradi te neusklajenosti podatki o okuženih ljudeh v državah članicah pogosto razlagajo zelo različno, kar lahko privede do neupravičene diskriminacije državljanov iz drugih držav članic;

I. ker je odziv EU na pandemijo covida-19 doslej zaznamovala neusklajenost med državami članicami samimi ter med državami članicami in institucijami EU v zvezi z javnozdravstvenimi ukrepi, vključno z omejitvami gibanja ljudi znotraj in prek meja ter začasnim mirovanjem drugih pravic in zakonov;

J. ker so države članice ob nedavnem porastu števila novih primerov covida-19 v EU znova sprejele različne in neusklajene ukrepe glede prostega pretoka oseb, ki prihajajo iz drugih držav EU, v nekaterih primerih pa so celo zaprle svoje meje; ker je vsaka država članica uvedla svoje nacionalne ukrepe brez usklajevanja na ravni EU, vključno z obvezno ali priporočeno karanteno (z različnim trajanjem karantene), negativnim testom z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR) ob prihodu z različnimi obdobji veljavnosti testov, uporabo različnih nacionalnih obrazcev za lokalizacijo potnikov, različno uporabo meril za opredelitev območij tveganja in različnimi zahtevami glede uporabe mask;

K. ker so za številne Evropejce veljala različna pravila, ki niso bila odvisna le od njihovega državljanstva ali kraja prebivanja, temveč tudi od tega, kam so potovali; ker je zaradi te neusklajenosti v poletnem obdobju prišlo do neorganiziranosti pri kontroli in ukrepih na mejah ter znotraj letališč in železniških postaj;

L. ker je imela kriza zaradi pandemije covida-19 znatne učinke na zdravje, v mnogih primerih pa tudi zelo pomembne negativne posledice za temeljne pravice ter gospodarsko, znanstveno, socialno, turistično in kulturno izmenjavo;

M. ker je zagotavljanje zdravstvenega varstva predvsem v nacionalni pristojnosti, za javno zdravje pa so pristojne tako države članice kot Unija;

N. ker ima Evropska unija še vedno nekaj manevrskega prostora, da bi lahko po merilih iz Pogodb več prispevala k politiki javnega zdravja; ker se določbe o javnem zdravju v Pogodbah še vedno ne uporabljajo dovolj v smislu zavez, za izpolnitev katerih bi se lahko uporabljale; ker velja v zvezi s tem ponoviti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 10. julija pozval k ustanovitvi Evropske zdravstvene unije;

O. ker lahko čezmejne grožnje obravnavamo le skupaj, pri tem pa potrebujemo sodelovanje in solidarnost znotraj Unije ter skupen evropski pristop;

P. ker Parlament že od začetka hitrejšega širjenja covida-19 v EU redno poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo usklajene ukrepe o prostem pretoku oseb, blaga in storitev na notranjem trgu; ker so prosti pretok oseb, blaga in storitev tri od štirih bistvenih svoboščin, na katerih temelji pravilno delujoč notranji trg;

Q. ker ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključno s ponovno uvedbo kontrole na notranjih mejah, vplivajo na pravice in svoboščine ljudi, ki so določene v pravu Unije; ker bi morali ukrepi, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, vedno spoštovati temeljne pravice; ker bi morali biti ti ukrepi potrebni, sorazmerni, začasni in omejeni;

R. ker solidarnost med državami članicami ni izbirna možnost, temveč obveznost iz Pogodb in del naših evropskih vrednot;

S. ker neusklajene omejitve svobodnega gibanja oseb v EU povzročajo veliko razdrobljenost notranjega trga;

T. ker je Komisija že sprejela različne pobude za izboljšanje usklajevanja, kot so smernice, sporočila in upravni dopisi, pa tudi predlog za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo covida-19;

U. ker bi moral Svet podpreti to priporočilo in določiti ukrepe, potrebne za zagotovitev, da države članice usklajujejo svoje odločitve in ukrepe v prizadevanju za zaustavitev ali omejitev širjenja virusa;

V. ker je ponovna vzpostavitev povsem delujočega schengenskega območja izjemno pomembna za ohranitev svobode gibanja in delovanja notranjega trga kot dveh glavnih dosežkov evropskega povezovanja in je glavni pogoj za gospodarsko okrevanje EU po pandemiji covida-19;

W. ker so bili zaradi različnih omejitev potovanj številnim državljanom odpovedani leti, za katere še vedno niso prejeli povračila;

X. ker mora biti Parlament kot sozakonodajalec in edina institucija, ki jo neposredno izvolijo državljani EU, vključen kot sestavni in bistveni del v vse razprave o usklajevanju EU za reševanje te zdravstvene krize;

Y. ker se zdi, da se države članice od začetka krize niso ničesar naučile; ker še vedno ni vzpostavljena skupna evropska zdravstvena politika, temveč se izvajajo različne nacionalne politike;

Z. ker mora imeti EU načrte, kako se bo v prihodnosti spoprijela z morebitnim nadaljevanjem pandemije covida-19 in/ali z drugo podobno krizo;

1. je zaskrbljen zaradi učinkov pandemije covida-19 in njenih dolgoročnih posledic za dobrobit ljudi po svetu, zlasti za najranljivejše skupine in osebe v ranljivem položaju, kot so starejši in osebe, ki že imajo zdravstvene težave;

2. je zaskrbljen, ker je v nekaterih državah članicah od junija vse več primerov covida-19, in odločno poudarja, da je za učinkovit boj proti tej pandemiji potrebno skupno in usklajeno zdravstveno upravljanje;

3. poudarja, kako pomembno je, da državljani verjamejo v doslednost ukrepov, ki jih sprejemajo različne države članice, saj jih tako bolj upoštevajo;

4. opozarja, da je svoboda gibanja temeljna pravica državljanov Unije, zapisana v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah;

5. poudarja, da je mogoče to pravico omejiti samo zaradi posebnih in omejenih razlogov javnega interesa, denimo zaradi varovanja javnega reda in javne varnosti; vztraja, da je treba te omejitve uporabljati v skladu z zakonikom o schengenskih mejah in splošnimi načeli prava EU, zlasti načeli sorazmernosti in nediskriminacije;

6. poudarja, da je nadzor na notranjih mejah skrajni ukrep, in opozarja, da bi morale države članice preveriti, ali so drugi ukrepi enako ustrezni ali celo ustreznejši za uresničitev istega cilja; poziva države članice, naj upoštevajo, da je lahko uvedba minimalnih zdravstvenih pregledov in/ali sorazmernih policijskih kontrol boljši ukrep kot uvedba nadzora na notranjih mejah, in naj sprejmejo le ukrepe, ki so nujno potrebni, usklajeni in sorazmerni;

7. meni, da je nadvse pomembno, da notranje meje EU ostanejo odprte za pretok blaga in storitev v EU in Evropskem gospodarskem prostoru, saj bi zaprtje notranjih meja imelo škodljive posledice za notranji trg; poudarja, da je za obnovo prostega pretoka oseb, blaga in storitev na notranjem trgu bistvena zavezanost držav članic k sprejetju skupnih ukrepov, na podlagi katerih se bo ponovno vzpostavilo zaupanje med njimi;

8. ponovno odločno poziva Komisijo in države članice, naj čim prej vzpostavijo namensko, strukturirano in učinkovito sodelovanje v tem okviru ter opredelijo in predvidijo potrebe za skupne ukrepe;

9. poudarja, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) še naprej opozarja na razlike v tem, kako države članice zbirajo in sporočajo podatke; obžaluje, da zaradi te neusklajenosti ni mogoče vedno dobiti jasne in popolne slike o širjenju virusa v Evropi;

10. ugotavlja, da države članice upoštevajo priporočila svojega znanstvenega sveta in se pri tem le malo usklajujejo z drugimi državami članicami ali Komisijo;

11. meni, da bi moral biti center ECDC sposoben ustrezno in učinkovito oceniti tveganje za širjenje virusa in dnevno ali vsaj tedensko objavljati posodobljen zemljevid tveganja s skupnimi barvnimi oznakami na podlagi informacij, ki jih zberejo in zagotovijo države članice;

12. podpira barvne oznake, ki jih je Komisija predlagala v zadnjem predlogu priporočila Sveta; meni, da se bo s predlagano razvrstitvijo po kategorijah (zelena, oranžna, rdeča in siva) olajšalo gibanje v EU ter omogočilo bolj pregledno obveščanje državljanov;

13. zato poziva Svet, naj hitro sprejme in uveljavi predlog priporočila Sveta o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo covida-19, ki ga je podala Komisija; vztraja, da je skupni okvir ključnega pomena za preprečevanje motenj na notranjem trgu, zlasti z določitvijo jasnih pravil za potnike, ki opravljajo nepogrešljivo delo, kot so delavci v prometu, ponudniki čezmejnih storitev, kot so zdravstvene storitve in oskrba starejših, ter sezonski delavci;

14. poudarja, da naj bi sprejeta skupna metodologija in merila ter zemljevidi, ki jih je pripravil ECDC, olajšali usklajen pristop v postopkih odločanja držav članic in zagotavljali, da bodo vse odločitve, ki jih države članice sprejmejo, dosledne in dobro usklajene;

15. priznava, da sta stopnja kumulativne razširjenosti bolezni in stopnja pozitivnih testov pomembni za oceno širjenja virusa, vendar meni, da je treba upoštevati tudi druga merila, kot sta stopnja hospitalizacije in zasedenost oddelkov za intenzivno nego;

16. poziva Komisijo, naj spodbuja skupno metodologijo za zbiranje zdravstvenih podatkov, štetje smrtnih primerov in poročanje o njih;

17. poziva države članice, naj sprejmejo enako opredelitev za pozitiven primer covida-19, smrt zaradi covida-19 in ozdravitev po okužbi;

18. poudarja, da bodo skupne opredelitve, zdravstvena merila in metodologije državam članicam in Komisiji omogočili, da pripravijo skupno analizo epidemiološkega tveganja na ravni EU;

19. pozdravlja regionalni pristop, ki ga je predlagala Komisija; meni, da bi moralo kartiranje tveganja, ki ga izvaja center ECDC, potekati na regionalni ravni in ne le na nacionalni ravni; zato poziva države članice, naj centru ECDC posredujejo podatke, ki jih zbirajo regionalni javni organi;

20. opozarja, da je center ECDC državam članicam priporočil, naj upoštevajo minimalne izhodiščne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, kot so higienski ukrepi, omejevanje fizičnih stikov in omejitve zbiranja, uporaba zaščitnih mask v določenih okoljih, ureditev dela na daljavo, obsežno testiranje, izolacija potrjenih bolnikov, karantena za tiste, ki so bili v neposrednem stiku z obolelim, in zaščita ranljivih skupin prebivalstva;

21. poziva države članice, naj upoštevajo zgoraj navedena priporočila centra ECDC in določijo skupni okvir zdravstvenih ukrepov, ki bi jih morali sprejeti javni organi na prizadetih območjih, da bi zaustavili širjenje bolezni;

22. priznava, da bi morali javni organi proučiti možnost dodatnih ukrepov, če se bolezen začne hitreje širiti, kot so omejitev gibanja prebivalstva, zmanjšanje števila stikov na osebo in prepoved množičnih prireditev, zlasti na območjih z velikim tveganjem, ter obveščati o teh ukrepih;

23. meni, da bi tak okvir povečal vzajemno zaupanje med državami članicami in prizadetimi območji in preprečil omejitvene protiukrepe;

24. poudarja, da je zaprtje mej negativno vplivalo na gospodarstvo in vsakdanje življenje prebivalcev v čezmejnih regijah in da je več držav članic uvedlo posebne izjeme in prilagodilo predpise za te regije; zato poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo posebnostim čezmejnih regij, kjer je vsakdanji čezmejni prevoz na delo nekaj običajnega, in vztraja, da je treba na teh območjih sodelovati na lokalni in regionalni ravni, skupaj uvesti zdravstvene mehanizme za usklajevanje in izmenjavo informacij v realnem času ter uvesti tako imenovane zelene steze za nepogrešljive delavce;

25. poziva k sprejetju in izvajanju skupne strategije testiranja, na podlagi katere se bodo rezultati testiranj priznali v vseh državah članicah in zagotovile ustrezne zmogljivosti testiranja, da bodo lahko vsi, ki se morajo testirati, to storili brez nesorazmerno dolgih čakalnih dob; meni, da bi bilo bolje, da se testiranje za namene potovanj, kadar je potrebno, opravi v državi izvora; poleg tega meni, da bi morale države članice in Komisija pripraviti seznam organov, ki lahko za te namene izdajo potrdilo o testiranju, da ne bo prihajalo do zlorab;

26. poziva Komisijo in center ECDC, naj preučita možnost uporabe zanesljivih, a poceni 15-minutnih testov;

27. opozarja, da je večina držav članic razvila aplikacije za sledenje okuženim s koronavirusom, ki uporabljajo isto decentralizirano arhitekturo; pričakuje, da bomo do oktobra dosegli, da bodo te aplikacije na ravni EU interoperabilne, da bo mogoče sledenje okuženim s tem virusom po vsej EU; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo uporabo teh aplikacij med državljani, pri čemer je treba v celoti upoštevati splošno uredbo o varstvu podatkov;

28. poziva države članice in Komisijo, naj se ob upoštevanju mnenja centra ECDC dogovorijo o skupnem obdobju karantene, kar zadeva nujna in nenujna potovanja znotraj EU ter nujna in nenujna potovanja iz tretjih držav v EU;

29. poziva države članice, naj sprejmejo skupni protokol za spremljanje asimptomatskih bolnikov in ukrepe v zvezi z izolacijo bolnikov, pri katerih je bil test na covid-19 pozitiven, in izolacijo ljudi, ki so bili v stiku s temi bolniki;

30. pozdravlja uporabo obrazcev za lokalizacijo potnika med državljani; meni, da bi bilo treba za poenostavitev obdelave prednostno uporabiti usklajeno digitalno različico obrazca za lokalizacijo potnika, zagotoviti pa bi ga morali tudi v analogni obliki, da bodo imeli do njega dostop vsi Evropejci; poziva Komisijo, naj oblikuje usklajen obrazec za lokalizacijo potnika, da se ustvari zaupanje v sistem spremljanja na ravni EU;

31. vztraja, da morata biti obrazec za lokalizacijo potnika in njegova uporaba povsem skladna s predpisi o varstvu podatkov, zlasti kar zadeva njihovo celovitost in zaupnost; poudarja, da se smejo v skladu z načelom omejitve namena zabeleženi podatki uporabljati izključno za sledenje stikom v zvezi s covidom-19 in za noben drug namen; poziva države članice, naj v skladu s tem posodobijo ustrezno zakonodajo;

32. ponavlja poziv Komisiji iz resolucije o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19, naj predlaga ustanovitev evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere, da bi se lahko spopadli z vsemi oblikami zdravstvenih kriz, izboljšali operativno usklajevanje na ravni EU, spremljali oblikovanje in uporabo strateške rezerve zdravil in medicinske opreme ter zagotavljali njeno ustrezno delovanje; poudarja, da bi moral ta mehanizem formalizirati delovne metode, uvedene med pandemijo covida-19, in se opreti na ukrepe iz direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu, sklepa o čezmejnih nevarnostih za zdravje[10] in mehanizma Unije na področju civilne zaščite;

33. poziva k ustanovitvi projektne skupine za covid-19 pod vodstvom Komisije v okviru evropskega mehanizma za odzivanje na zdravstvene razmere; meni, da bi morala biti v tej projektni skupini zastopana vsaka država članica in da bi morali nacionalni izvršni organi določiti kontaktno točko; predlaga, naj bo glavni cilj te projektne skupine redno razširjanje priporočil, podanih na evropski in nacionalni ravni; meni, da bi Parlament moral imeti stalno nalogo, da ocenjuje njeno delo;

34. opozarja, da so jasne, pravočasne in celovite informacije za javnost ključne za zmanjševanje vpliva vseh sprejetih omejitev prostega gibanja ter zagotavljanje predvidljivosti, pravne varnosti in upoštevanja med državljani;

35. poudarja, kako pomembne so jasne, dostopne in razumljive informacije o evropskem, nacionalnem, regionalnem in lokalnem številu okužb, zdravstvenih sistemih, veljavnih ukrepih in omejitvah potovanj; poudarja, da morajo biti te ključne informacije na voljo v vseh uradnih jezikih in jezikih, ki jih uporabljajo veliki deleži prebivalstva, da bi vključili tudi ljudi z migrantskim ozadjem;

36. poudarja, da morajo biti vse informacije lahko razumljive za celotno prebivalstvo, vključno z manj pismenimi osebami, in sicer tako, da se v informacije za javnost vključijo jasne, usklajene barve in razumljivi simboli ter da se vključijo osebe, ki nimajo dostopa do interneta ali je ta omejen, in sicer tako, da se te informacije na ustreznih mestih zagotovijo tudi v analogni obliki;

37. poziva letalske družbe, naj potnikom, ki so jim bili zaradi pandemije odpovedani leti, čim prej povrnejo stroške in izpolnijo svoje obveznosti iz Uredbe (ES) št. 261/2004; poziva Komisijo, naj razišče kršitve pravic potnikov med to pandemijo;

38. opozarja, da so med pandemijo covida-19 več ključnih sektorjev, kot so živilski, farmacevtski in zdravstveni sektor, ter njihove dobavne verige prizadele velike motnje;

39. poudarja, da je treba zagotoviti učinkovit, odporen in v prihodnost usmerjen notranji trg, ki bo omogočal dostavo bistvenih izdelkov in izvajanje storitev po vsej EU ter njihovo razpoložljivost za vse državljane;

40. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami izvede celovito in medsektorsko analizo gospodarstev v EU, da bi dognala resnost posledic pandemije covida-19 in ocenila obseg motenj v čezmejnih vrednostnih verigah; meni, da bo to bistvena baza dokazov, na podlagi katere bo Komisija lahko izdala posodobljena priporočila in določila ključne politike, ki bodo okrepile kolektivno dolgoročno okrevanje na enotnem trgu, pri čemer ne bo nihče prezrt;

41. ponovno poudarja, da je za vsakodnevno življenje ljudi ključno zagotoviti neprekinjeno dostavo osnovnega blaga (kot je hrana, medicinski pripomočki ali zaščitna oprema) po vsej EU; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za nadgradnjo direktive o kritični infrastrukturi, da bi zagotovili stalni prost pretok osnovnega blaga in storitev znotraj notranjega trga v časih krize, kakršna je pandemija;

42. meni, da bi bilo treba v zvezi s tem razviti celovito strategijo, da bi zagotovili stalni prosti pretok blaga in se izognili enostranskim omejevalnim ukrepom ob upoštevanju javne varnosti in javnozdravstvenih ukrepov ter spodbudili oživitev gospodarstva, da bi se povečala odpornost notranjega trga in bi se pripravili na novo krizo;

43. močno podpira poziv Komisije državam članicam, naj ne sprejemajo nacionalnih ukrepov, ki prepovedujejo izvoz osebne zaščitne opreme ali drugih pomembnih medicinskih instrumentov ali zdravil znotraj EU;

44. poudarja, da je pomembno, da so države članice sposobne združiti vire, vključno s proizvodnimi zmogljivostmi, in zagotoviti, da se lahko povečano povpraševanje po osebni zaščitni opremi, ventilatorjih in drugi medicinski opremi, laboratorijski opremi in sanitetnih izdelkih izpolni znotraj EU, ter pomagati pri krepitvi strateške zaloge rezerv v okviru programa rescEU;

45. poziva države članice, naj uporabijo veljavni zakonodajni okvir o javnih naročilih, da bi čim bolj povečale potencial obstoječih določb o prožnosti za bolj enostavna, hitrejša in prožnejša javna naročila, in poudarja pomen skupnega naročanja zdravil, medicinske opreme in osebne zaščitne opreme, da se zagotovi njihova razpoložljivost v vseh regijah, vključno s podeželskimi območji ter obrobnimi in najbolj oddaljenimi regijami;

46. opozarja, da so se s krizo zaradi covida-19 pokazale pomanjkljivosti pri varstvu potrošnikov, saj so se razširile prevare in nevarni proizvodi, zlasti na spletu; poudarja, da je treba obravnavati te pomanjkljivosti in s prihajajočim aktom o digitalnih storitvah zagotoviti, da bo enotni digitalni trg pravičen in varen za vse, tako da bodo morale spletne platforme ustrezno ukrepati proti tem proizvodom;

47. poudarja, da morajo biti potrošniki dobro obveščeni o svojih pravicah in možnostih, ki jih imajo ob nakupu blaga ali storitev, zlasti v kriznih časih; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje zanesljivih in ustreznih informacij tako, da bodo dostopne potrošnikom po vsej Uniji;

48. poziva države članice in Komisijo, naj čim prej v celoti izvedejo ukrepe instrumenta „Next Generation EU“ in poskrbijo, da bodo potrebni nacionalni postopki čim bolj preprosti in nebirokratski, da bo gospodarsko okrevanje EU učinkovito pri spopadanju z najhujšo krizo, s katero se je EU soočala v zadnjem času; poudarja, da se kriza zaradi covida-19 ne sme uporabljati kot izgovor za odlaganje, oslabitev ali opustitev izvajanja različnih standardov za proizvode in industrijskih standardov, vključno s tistimi, ki so namenjeni spodbujanju trajnosti, ampak bi jo bilo treba prav nasprotno obravnavati kot priložnost za izboljšanje enotnega trga tako, da bo spodbujal trajnostno proizvodnjo in potrošnjo;

49. meni, da je hitra ponovna vzpostavitev polno delujočega schengenskega območja izredno pomembna, in odločno poziva države članice, naj skupaj s Parlamentom, Svetom in Komisijo čim prej obravnavajo načrt za obnovitev schengenskega območja, med drugim načine in možnosti za njegovo nemoteno delovanje brez nadzora na notranjih mejah in načrte izrednih ukrepov, da začasni mejni nadzor srednjeročno ne bo postal napol stalen;

50. spominja, da je bila uvedena tudi začasna omejitev vseh nebistvenih potovanj iz tretjih držav na schengensko območje; poudarja, da morajo biti vsi sklepi o zavrnitvi vstopa na zunanjih mejah v skladu z določbami zakonika o schengenskih mejah, zlasti kar zadeva spoštovanje temeljnih pravic, kot določa člen 4 tega zakonika;

51. poziva Komisijo in nacionalne organe, naj proaktivno spremljajo trg med krizo in po njej, da bi zaščitili potrošnike pred škodo zaradi razmer, povezanih s covidom-19, in jim pomagali pri uveljavljanju njihovih pravic, ki izhajajo iz prava EU;

52. poudarja, da bi morali biti vsi omejevalni ukrepi, ki jih nacionalni organi uvedejo zaradi pandemije covida-19, sami po sebi časovno omejeni, saj so upravičeni le, če se uporabljajo za premagovanje pandemije; pričakuje, da bo Komisija pozorno zagotavljala zaščito pred tem, da bi začasni ukrepi postali neupravičene trajne ovire za prosti pretok blaga, storitev in oseb na notranjem trgu;

53. poziva Komisijo, naj razvije strategijo za odporno Evropo, ki bo sestavljena iz načrta ocene tveganja in možnosti za obravnavanje dobrega upravljanja in naložb v sisteme zdravstvenega varstva ter odzivanje na pandemije na ravni EU, vključno z odpornimi dobavnimi verigami v EU, kar bo zagotovilo proizvodnjo ključnih proizvodov, kot so farmacevtske sestavine, zdravila in medicinska oprema;

54. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 

 

[1] UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

[2] UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

[3] UL C 86 I, 16.3.2020, str. 1.

[4] UL C 102 I , 30.3.2020, str. 12.

[5] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054.

[6] UL C 169, 15.5.2020, str. 30.

[7] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0175.

[8] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0205.

[9] UL L 46, 17.2.2004, str.1.

[10] UL L 293, 5.11.2013, str. 1.

Zadnja posodobitev: 16. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov