SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Belorusiji
15.9.2020 - (2020/2779(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0271/2020 (PPE)
B9-0272/2020 (Verts/ALE)
B9-0274/2020 (S&D)
B9-0275/2020 (ECR)
B9-0278/2020 (Renew)
Sandra Kalniete, Michael Gahler, Željana Zovko, Paulo Rangel, David McAllister, Jerzy Buzek, Andrius Kubilius, Radosław Sikorski, Andrzej Halicki, Vladimír Bilčík, Isabel Wiseler-Lima, Antonio López-Istúriz White, David Lega, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Arba Kokalari, Rasa Juknevičienė, Tomasz Frankowski, Eugen Tomac, Roberta Metsola
v imenu skupine PPE
Kati Piri, Tonino Picula, Norbert Neuser, Robert Biedroń, Isabel Santos
v imenu skupine S&D
Petras Auštrevičius, Clotilde Armand, Malik Azmani, Izaskun Bilbao Barandica, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Moritz Körner, Frédérique Ries, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Viola Von Cramon-Taubadel
v imenu skupine Verts/ALE
Ryszard Antoni Legutko, Anna Fotyga, Witold Jan Waszczykowski, Ruža Tomašić, Elżbieta Kruk, Charlie Weimers, Joanna Kopcińska, Jadwiga Wiśniewska, Adam Bielan
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Belorusiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji, zlasti z dne 4. oktobra 2018 o poslabšanju medijske svobode v Belorusiji, zlasti primeru Listine 97[1], z dne 19. aprila 2018 o Belorusiji[2], z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji[3], z dne 24. novembra 2016 o razmerah v Belorusiji[4] in z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni v Belorusiji[5],
– ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih šestih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Republike Moldavije in Ukrajine,
– ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva leta 2009 v Pragi, leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni, leta 2015 v Rigi in leta 2017 v Bruslju,
– ob upoštevanju predsedniških volitev, ki so potekale v Belorusiji 9. avgusta 2020,
– ob upoštevanju izjav o predsedniških volitvah, ki jih je v imenu Evropske unije podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti pa tistih z dne 11. in 17. avgusta 2020,
– ob upoštevanju izjav visokega predstavnika/podpredsednika, zlasti z dne 7. avgusta 2020 pred predsedniškimi volitvami in z dne 14. julija 2020 o neregistraciji predsedniških kandidatov, skupne izjave visokega predstavnika/podpredsednika in kanadskega zunanjega ministra z dne 26. avgusta 2020 ter skupne izjave visokega predstavnika/podpredsednika in komisarja za sosedstvo in širitev z dne 10. avgusta 2020 o predsedniških volitvah,
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta z dne 13. avgusta 2020 in izjave voditeljev petih političnih skupin z dne 17. avgusta 2020 o razmerah v Belorusiji po tako imenovanih predsedniških volitvah 9. avgusta 2020,
– ob upoštevanju najpomembnejših rezultatov izredne seje Odbora za zunanje zadeve 14. avgusta in sklepov predsednika Evropskega sveta 19. avgusta o razmerah v Belorusiji po predsedniških volitvah, ki so potekale 9. avgusta,
– ob upoštevanju izjav podpredsednika/visokega predstavnika z dne 7. septembra 2020 o samovoljnih in nepojasnjenih aretacijah in priprtjih iz političnih razlogov in z dne 11. septembra 2020 o stopnjevanju nasilja in ustrahovanju članov in članic koordinacijskega sveta,
– ob upoštevanju globalne strategije EU in prenovljene evropske sosedske politike,
– ob upoštevanju izjav tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje, zlasti izjav z dne 19. junija 2020 o najnovejših dogodkih pred predsedniškimi volitvami in z dne 18. novembra 2019 o parlamentarnih volitvah v Belorusiji,
– ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 17. februarja 2020 o podaljšanju embarga na orožje in opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, ki ga je leta 2004 proti Belorusiji uvedla EU[6],
– ob upoštevanju izjave Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) z dne 15. julija 2020, da v Belorusijo ni napotil misije za opazovanje volitev, ker ni prejel povabila,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,
– ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji z dne 10. julija 2020,
– ob upoštevanju izjave urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) z dne 17. julija 2020 in prejšnjih poročil OVSE/ODIHR o volitvah v Belorusiji,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja OZN z dne 10. in 14. avgusta 2020 o najnovejših dogodkih po volitvah v Belorusiji,
– ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,
A. ker v Belorusiji kljub večkratnim poskusom od leta 2000 ni bila registrirana nobena nova politična stranka; ker osrednja beloruska volilna komisija politikom, ki so kritični do režima in ki naj bi zbrali več kot 100.000 podpisov, kot predpisuje nacionalna zakonodaja, ni dovolila, da se registrirajo kot kandidati na predsedniških volitvah 2020, kar kaže na nesorazmerne in nerazumne ovire za kandidaturo in je v nasprotju z zavezami OVSE in drugimi mednarodnimi standardi;
B. ker je predsedniška kampanja že od začetka maja potekala v znamenju zatiranja miroljubnih protestnikov, aktivistov civilne družbe, blogerjev in novinarjev po vsej državi, pa tudi hudega ustrahovanja političnih aktivistov, njihovih družin in podpornikov; ker je bilo zaradi protestiranja proti režimu po vsej državi priprtih več kot 650 miroljubnih protestnikov, novinarjev in aktivistov civilne družbe;
C. ker pri beloruskem volilnem procesu niso bile upoštevane smernice OVSE, v skladu s katerimi je treba spoštovati temeljne svoboščine, enakost, načelo univerzalnosti, politični pluralizem, zaupanje, preglednost in odgovornost, in to čeprav je Belorusija država članica OVSE;
D. ker misija OVSE/ODIHR za opazovanje volitev volilnega procesa ni mogla opazovati, ker beloruske oblasti namerno niso pravočasno poslale vabila;
E. ker se je v času volitev poročalo o sistematičnih nepravilnostih in kršitvah mednarodnih volilnih standardov, vključno z ustrahovanjem volivcev, odrekanjem njihove volilne pravice in množičnim ponarejanjem zapisnikov z volišč; ker je bila po vsej državi neodvisnim nacionalnim opazovalcem, potem ko so zabeležili številne kršitve volilne zakonodaje, odvzeta prostost, tudi tistim, ki so spremljali predčasno glasovanje na beloruskih predsedniških volitvah;
F. ker je osrednja volilna komisija Belorusije sedanjega predsednika Aleksandra Lukašenka razglasila za zmagovalca tako imenovanih volitev;
G. ker verodostojna poročila po vsej državi in lokalne pobude v družbenih medijih kažejo na obsežne volilne goljufije v korist sedanjega Aleksandra Lukašenka in ker številni beloruski državljani menijo, da je Svetlana Tihanovska zmagovalka volitev;
H. ker so se mirni protesti zgodovinskih razsežnosti, na katerih je bila izražena želja po demokratičnih spremembah ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic, začeli takoj po razglasitvi izida tako imenovanih volitev in se nadaljujejo vse do danes, ko se na ulicah Belorusije zbira več sto tisoč ljudi, največ pa se jih zbere ob koncih tedna na tako imenovanih pohodih za enotnost, kar kaže na nezadovoljstvo in mobilizacijo beloruske družbe;
I. ker so proteste spremljale splošne stavke v industrijskih obratih, tudi v največjih podjetjih v državni lasti v različnih gospodarskih panogah, podjetjih, šolah, univerzah, mestih in vaseh po vsej državi;
J. ker Evropska unija in njene države članice izida predsedniških volitev zaradi utemeljenih dvomov o poštenosti volitev in številnih poročil o ponarejanju glasovnic niso priznale; ker se sedanjemu predsedniku Lukašenku 5. novembra 2020 izteče mandat;
K. ker beloruski protesti dosegajo rekordne razsežnosti, potekajo po vsej državi, vključujejo ljudi vseh generacij in vidno potekajo pod vodstvom žensk;
L. ker so se beloruske oblasti na legitimne in miroljubne proteste odzvale z nesorazmernim nasiljem; ker so se varnostne sile na miroljubne proteste zelo ostro odzvale in so pri tem pogosto pretirano, po nepotrebnem in neselektivno uporabile silo, tako so na primer pretirano uporabljale solzivec, pendreke, šok granate in vodne topove; ker je bilo po poročanju Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice v zadnjih tednih pridržanih skoraj 6700 ljudi, ki so uveljavljali svojo pravico do mirnega zbiranja; ker so strokovnjaki prejeli poročila o vsaj 450 primerih mučenja, spolnega nasilja, posilstev in grdega ravnanja z ljudmi, ki jim je bila odvzeta prostost, več ljudi pa je od 9. avgusta 2020 tudi pogrešanih in bilo najdenih mrtvih, med njimi Aleksander Tarajkovski, Konstantin Šišmakov, Aleksander Vikor in Genadij Šutov;
M. ker je bil koordinacijski svet ustanovljen, da bi bil začasni institucionalni partner za nacionalni dialog, v okviru katerega bi organizirali nove volitve, ki bodo potekale po mednarodnih standardih in jih bo spremljal ODIHR; ker je več tisoč ljudi izrazilo podporo pozivom sveta k novim volitvam in ker so bili vsi vodilni člani tega sveta (Lila Vlasova, Maksim Znak, Sergej Dilevski in Marija Kolesnikova) tarča nadlegovanj in zasliševanj ali pa so jih aretirali; ker so vodilni člani opozicije Svetlana Tihanovska, Veronika Cepkalo, Pavel Letuško in Olga Kovalkova zaradi nenehnega nadlegovanja in groženj poiskali zatočišče v Evropski uniji; ker so opozicijsko voditeljico Marijo Kolesnikovo 7. septembra sredi belega dne na eni od ulic v Minsku ugrabili zamaskirani moški v neregistriranem vozilu; ker je dobitnica Nobelove nagrade Svetlana Aleksijevič edina članica predsedstva koordinacijskega sveta, ki je ostala v Belorusiji in na svobodi; ker kljub izjemni podpori, ki ji jo nudijo evropski diplomati, obstajajo resni pomisleki glede njene varnosti;
N. ker je Evropski svet 19. avgusta 2020 sklenil uvesti sankcije zoper večje število posameznikov, odgovornih za nasilje, represijo in ponarejanje volilnih rezultatov v Belorusiji, in sicer jim je preprečil vstop v EU in zamrznil njihovo premoženje v EU;
O. ker so volilna kampanja in predsedniške volitve potekale med pandemijo covida-19, katere posledice sta belorusko politično vodstvo in oblast ves čas zanikala, zato so novinarji, zdravstveni delavci in običajni ljudje širili ključne informacije o pandemiji in potrebnih previdnostnih ukrepih, kar kaže, kako družbeno angažirani so ljudje in kako trdoživa je beloruska civilna družba;
P. ker je predsednik Ruske federacije 27. avgusta izrazil podporo beloruskim oblastem pri zatiranju legitimnega državljanskega nezadovoljstva in ponudil napotitev posebnih policijskih enot; ker je Aleksander Lukašenko 21. avgusta napovedal, da bo novinarje v državnih medijskih hišah, ki stavkajo ali ki so dali odpoved, zamenjal s tako imenovanimi ruskimi medijskimi strokovnjaki; ker so bile Rusija, Kitajska in Turčija med prvimi državami, ki so Aleksandru Lukašenku čestitale za lažno zmago na volitvah;
Q. ker beloruske oblasti nadaljujejo nasilno zatiranje neodvisnih beloruskih poročevalcev in državljanov, ki poročajo o dogodkih, ter poskušajo ovirati objektivno poročanje, da bi utišale domačo in mednarodno zaskrbljenost in obsojanje, med drugim so 29. avgusta več kot desetim mednarodnim novinarjem odvzele novinarsko akreditacijo;
R. ker so se razmere na področju človekovih pravic v Belorusiji v času volilne kampanje in po volitvah še poslabšale; ker se razmere, v katerih delujejo zagovorniki človekovih pravic, nenehno slabšajo, saj so žrtve sistematičnega ustrahovanja, nadlegovanja in omejevanja temeljnih svoboščin; ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen;
1. poudarja, da Evropski parlament v skladu s stališčem Evropskega sveta ne priznava rezultatov tako imenovanih predsedniških volitev, ki so bile v Belorusiji organizirane 9. avgusta, saj so jih zaznamovale očitne kršitve vseh mednarodno priznanih standardov ne bo priznal Aleksandra Lukašenka kot predsednika Belorusije, potem ko se bo iztekel njegov trenutni mandat;
2. najostreje obsoja beloruske oblasti zaradi nasilnega zatiranja miroljubnih protestov za pravico, svobodo in demokracijo, ki so sledili goljufivim predsedniškim volitvam 9. avgusta; poziva k takojšnjemu prenehanju nasilja ter takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov, ki so bili iz političnih razlogov pridržani pred tako imenovanimi volitvami 9. avgusta in po njih, med drugim vseh oseb, pridržanih zaradi udeležbe v protestih proti volilnemu izidu ali nasilju oblasti ali zaradi izražanja podpore tem protestom;
3. obsoja ustrahovanje, pregon in pretirano uporabo sile zoper protestnike, člane koordinacijskega sveta in druge člane opozicije, aktiviste civilne družbe ter neodvisne novinarje in blogerje; zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh oseb, ki so bile samovoljno pridržane pred lažnimi volitvami 9. avgusta in po njih, vključno s Pavlom Sevjarincem, Mikolajem Statkijevičem, Marijo Kolesnikovo, Andrejem Jahorovom, Antonom Radnjankovim in Ivanom Kravcovom; zahteva, da se ustavi pregon iz političnih razlogov;
4. pozdravlja koordinacijski svet kot začasno predstavništvo ljudstva, ki zahteva demokratične spremembe v Belorusiji, ter njegovo odprtost za vse politične in družbene deležnike;
5. podpira mirno in demokratično predajo oblasti, ki bo rezultat vključujočega vsedržavnega dialoga ob polnem spoštovanju demokratičnih in temeljnih pravic beloruskega ljudstva; v zvezi s tem opozarja na pozive beloruskega ljudstva k čimprejšnji organizaciji novih, svobodnih in poštenih volitev, ki bodo potekale pod mednarodnim nadzorom pod vodstvom OVSE/ODIHR in v skladu z mednarodno priznanimi standardi;
6. odločno podpira belorusko prebivalstvo, ki legitimno zahteva in si prizadeva za izvedbo svobodnih in poštenih volitev, temeljne svoboščine in človekove pravice, demokratično zastopanje, politično udeležbo, dostojanstvo in pravico, da si sami izberejo svojo usodo; ugotavlja, da sedanje protestno gibanje v Belorusiji temelji na splošni in obsežni zahtevi po demokratizaciji Belorusije, katere državljani morajo uživati enake temeljne pravice demokracije in svobode, kot jih imajo vsi drugi državljani na evropski celini;
7. poziva Komisijo, njenega podpredsednika in visokega predstavnika ter Svet, naj zagotovijo pomoč beloruski demokratični opoziciji, vključno z usklajevalnim svetom pod vodstvom Svetlane Tihanovske;
8. pozdravlja pomembno vlogo pogumnih beloruskih žensk pod vodstvom Svetlane Tihanovske, Veronike Cepkalo in Marije Kolesnikove ter njihovih podpornikov, ki izražajo in zastopajo legitimne zahteve beloruskega prebivalstva; ugotavlja, da je po mnenju številnih Belorusov zmagovalka predsedniških volitev Svetlana Tihanovska;
9. zahteva takojšnjo izpustitev aretiranih članov koordinacijskega sveta Lile Vlasove, Maksima Znaka, Sergeja Dilevskega in Marije Kolesnikove; vztraja, da mora koordinacijski svet na vseh ravneh in neovirano sodelovati v vseh nacionalnih dialogih; pozdravlja zaščito, ki so jo predstavniki držav članic EU in podobno mislečih držav zagotovili Svetlani Aleksijevič;
10. najodločneje obsoja grozljiva nasilna dejanja in kruto zatiranje ter mučenje miroljubnih protestnikov in pridržanih oseb; poziva k neodvisni in učinkoviti preiskavi smrti Aleksandra Tarajkovskega, Aleksandra Vikorja, Artema Parukova, Genadija Šutova in Konstantina Šišmakova, ki so umrli med protesti;
11. poziva k odpravi slabega ravnanja in mučenja, k uvedbi posebne opredelitve mučenja v beloruski kazenski zakonik v skladu z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic ter k zakonodajnim spremembam za kriminalizacijo prisilnega izginotja;
12. vztraja, da je treba državljanom zagotoviti pravico do svobode zbiranja, združevanja, izražanja in mnenja ter svobodo medijev in s tem odpraviti vse zakonske in dejanske omejitve, ki te svoboščine ovirajo; močno obsoja izvajanje smrtne kazni in poziva k njeni takojšnji in trajni odpravi, do takrat pa k dejanski pravici do pritožbe zoper obsodbe na smrtno kazen;
13. v celoti podpira beloruske delavce in neodvisne sindikate, beloruske oblasti in delodajalce pa poziva k spoštovanju temeljnih pravic beloruskih delavcev do stavke iz konvencij Mednarodne organizacije dela št. 87 in 98, ne da bi tvegali odpustitev, aretacijo ali druge povračilne ukrepe; podpira poziv Mednarodne konfederacije sindikatov Mednarodni organizaciji dela, da je treba nujno ukrepati proti aretacijam in obsodbam vodij stavkovnih odborov in neodvisnih sindikalnih aktivistov, da bi zaščitili njihovo svobodo zbiranja in združevanja; podpira usklajevalno vlogo beloruskega kongresa demokratičnih sindikatov;
14. odločno podpira sankcije EU zoper posameznike, odgovorne za ponarejanje volilnih rezultatov in represijo v Belorusiji, med drugim zoper Aleksandra Lukašenka; poziva Svet, naj nemudoma v tesnem usklajevanju z mednarodnimi partnerji uvede obsežne in učinkovite sankcije zoper vse beloruske storilce volilnih goljufij, nasilja in represije v Belorusiji; poziva Svet, naj sledi zgledu baltskih držav, ki so Lukašenka že dodale na seznam sankcij, ter naj razširi prvotno predlagano skupino oseb na seznamu sankcij in nanj doda številne visoke in srednje uradnike ter podjetnike, za katere je znano, da podpirajo režim ali odpuščajo delavce, ki se udeležujejo stavk; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet, naj preučita, ali bi bilo mogoče na ta seznam vključiti tudi ruske državljane, ki neposredno podpirajo Lukašenkov režim v Belorusiji;
15. toplo pozdravlja predlog predsedujočega OVSE v dogovoru z njegovim naslednikom, da bi Belorusiji pomagali organizirati dialog; vztraja, naj beloruske oblasti ponudbo sedanjega in prihodnjega predsedujočega OVSE sprejmejo;
16. poziva ESZD in Komisijo, naj pripravita obsežen pregled politike EU do Belorusije, da bi podprli tamkajšnje prebivalce in njihove demokratične težnje, pa tudi civilno družbo, zagovornike človekovih pravic, neodvisne sindikate in neodvisne medije; poziva k povečanju finančne pomoči EU za belorusko civilno družbo in sočasni zamrznitvi nakazil EU sedanji beloruski vladi in državnih projektom, pa tudi k opustitvi posojil Evropske investicijske banke (EIB), Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in drugih posojilodajalcev sedanjemu režimu; poziva EU, naj organizira konferenco donatorjev za demokratično Belorusijo, ki bo privabila mednarodne finančne institucije, države G7, države članice in institucije EU ter druge, ki so se pripravljeni zavezati, da bodo prispevali k finančni pomoči v višini več milijard evrov za prihodnje reforme in prestrukturiranje gospodarstva;
17. poziva ESZD, naj začasno ustavi pogajanja o prednostnih nalogah partnerstva med EU in Belorusijo, dokler ne bodo izvedene svobodne in poštene predsedniške volitve;
18. poziva vlado, naj nemudoma okrepi zdravstveni sistem in naj beloruskim državljanom na pregleden in vključujoč način posreduje vse ustrezne in življenjsko pomembne informacije o pandemiji; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost, razpoložljivost in kakovost zdravstvene oskrbe v priporih, predvsem zaradi pandemije covida-19, ter delovne pogoje medicinskega osebja, glede na poročila, da policija preprečuje nudenje pomoči ranjenim protestnikom in izvaja aretacije zdravstvenih delavcev;
19. spodbuja države članice EU, naj olajšajo in pospešijo vzpostavitev humanitarnega koridorja in postopke za pridobitev vizumov za tiste, ki iz političnih razlogov bežijo iz Belorusije, ali tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ker so bili žrtve nasilja, da bi njim in njihovim družinam ponudili vso potrebno pomoč in podporo; poziva Komisijo, naj čim prej začne učinkovito nuditi finančno pomoč EU za civilno družbo in žrtve represije ter naj nameni dodatna sredstva za njihovo fizično, psihološko in materialno podporo;
20. poziva EU, naj nadalje poglablja medosebne stike in v ta namen podpre neodvisne beloruske nevladne organizacije, organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic, predstavnike medijev in neodvisne novinarje, mladim Belorusom olajša študij v EU in še naprej podpira Evropsko univerzo za humanistične študije (European Humanities University); poziva Komisijo, naj nujno vzpostavi program štipendiranja študentov in znanstvenikov, ki so bili izključeni iz beloruskih univerz zaradi svojih prodemokratičnih stališč;
21. poudarja, da je potrebna celovita preiskava zločinov režima zoper belorusko ljudstvo, in je trdno odločen prispevati k njej;
22. obsoja zatiranje medijev in interneta, pa tudi ustrahovanje novinarjev in blogerjev, katerega namen je ustaviti pretok informacij o razmerah v državi; poudarja, da imajo prebivalci Belorusije pravico do nemotenega dostopa do informacij; poziva EU, naj prek Evropske ustanove za demokracijo in drugih instrumentov podpre medijske hiše in novinarje, ki so žrtve zatiranja režima;
23. poziva Komisijo, države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v celoti podprejo Svet OZN za človekove pravice in moskovski mehanizem OVSE, ki si prizadevata zagotoviti dokumentacijo in poročila mednarodnih organizacij o kršitvah človekovih pravic ter posledično odgovornost in pravico za žrtve;
24. poudarja, da je treba v Belorusiji upreti širjenju dezinformacij o EU, njenih državah članicah in institucijah, prav tako pa se je treba boriti proti širjenju dezinformacij o razmerah v Belorusiji znotraj EU ter proti vsem drugim hibridnim grožnjam, ki jih povzročajo tretje strani; svari režim, naj ne poskuša uporabiti nacionalnih, verskih, etničnih in drugih manjšin kot nadomestno tarčo, da bi pozornost družbe odvrnil od volilne goljufije ter množičnih protestov in zatiranja, ki so sledili;
25. obsoja hibridno vmešavanje Ruske federacije v Belorusijo, zlasti z imenovanjem „medijskih strokovnjakov“ v beloruske državne medije ter svetovalcev v vojsko in organe kazenskega pregona, ter poziva vlado Ruske federacije, naj se preneha odkrito oziroma prikrito vmešavati v beloruske notranje procese; poziva Rusko federacijo, naj spoštuje mednarodno pravo in suverenost Belorusije; opozarja, da Aleksander Lukašenko nima niti političnega niti moralnega mandata za sklepanje pogodbenih razmerij v imenu Belorusije, med drugim z ruskimi organi, saj bi to lahko ogrozilo suverenost in ozemeljsko celovitost Belorusije;
26. poudarja, kako pomembno je, da EU prednostno spremlja dogajanje v Belorusiji; opominja, da mora EU ostati enotna in trdna v odzivanju na razmere v tej državi;
27. obžaluje, da je Belorusija že napolnila prvi reaktor jedrske elektrarne Ostrovec z jedrskim gorivom in da namerava začeti proizvajati energijo novembra 2020, ne da bi v celoti upoštevala priporočila glede obremenitvenih testov, kar je v trenutnih časih politične nestabilnosti dodaten vzrok za skrb;
28. poziva državne hokejske federacije držav članic EU in vseh drugih demokratičnih držav, naj od Mednarodne hokejske federacije (IIHF) zahtevajo, naj umakne svojo odločitev, da bo svetovno prvenstvo v hokeju deloma potekalo v Belorusiji, dokler se razmere v državi in predvsem stanje na področju človekovih pravic ne izboljšajo;
29. znova poziva Svet EU, naj vzpostavi mehanizem za celovite, učinkovite in pravočasne omejevalne ukrepe na ravni EU, ki bo omogočil ugotavljanje, kateri posamezniki, državni in nedržavni akterji ter drugi subjekti so odgovorni za oziroma vpleteni v hude kršitve človekovih pravic;
30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, oblastem Republike Belorusije in Ruski federaciji.