SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih razmerah v Mozambiku
16.9.2020 - (2020/2784(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0300/2020 (Verts/ALE)
B9-0301/2020 (ECR)
B9-0302/2020 (S&D)
B9-0303/2020 (PPE)
B9-0304/2020 (Renew)
Michael Gahler, Paulo Rangel, Željana Zovko, David McAllister, Sandra Kalniete, Isabel Wiseler-Lima, Krzysztof Hetman, Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Luděk Niedermayer, Janina Ochojska, David Lega, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Benoît Lutgen, Stanislav Polčák, Antonio López-Istúriz White, Peter Pollák, Michal Wiezik, Vladimír Bilčík, Inese Vaidere, Michaela Šojdrová, Magdalena Adamowicz, Ivan Štefanec, Romana Tomc, Loránt Vincze, György Hölvényi, Maria Walsh, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Tomáš Zdechovský
v imenu skupine PPE
Kati Piri, Carlos Zorrinho
v imenu skupine S&D
Jan-Christoph Oetjen, Petras Auštrevičius, Stéphane Bijoux, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Frédérique Ries, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu
v imenu skupine Renew
Katrin Langensiepen
v imenu skupine Verts/ALE
Ryszard Czarnecki, Grzegorz Tobiszowski, Joanna Kopcińska, Jadwiga Wiśniewska, Adam Bielan, Elżbieta Kruk, Karol Karski, Anna Fotyga, Assita Kanko, Bogdan Rzońca
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih razmerah v Mozambiku
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnih konvencij in protokolov proti terorizmu,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,
– ob upoštevanju poročila o razmerah v Mozambiku, ki ga je 10. septembra 2020 pripravil Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti[1],
– ob upoštevanju poročila o Mozambiku Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti z dne 29. junija 2020,
– ob upoštevanju mnenja o Mozambiku, sprejetega na 87. zasedanju delovne skupine OZN za samovoljna pridržanja, ki je potekalo 1. maja 2020,
– ob upoštevanju poročil o Mozambiku Urada visoke komisarke OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju poročila delovne skupine OZN v splošnem rednem pregledu z dne 12. aprila 2016,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1984, in njenega izbirnega protokola, ki ga je generalna skupščina OZN sprejela 18. decembra 2002,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Mozambiku z dne 22. aprila 2020,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2020 z naslovom Celoviti strategiji z Afriko naproti (JOIN(2020)0004),
– ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2019: Mozambik,
– ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa EU za Mozambik in 11. evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020,
– ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev o volitvah v generalno in pokrajinske skupščine v Mozambiku 15. oktobra 2019,
– ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,
– ob upoštevanju 28. političnega dialoga med EU in Mozambikom z dne 5. junija 2020,
– ob upoštevanju Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Južnoafriško razvojno skupnostjo in Evropsko unijo,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mozambiku in območju Južnoafriške razvojne skupnosti,
– ob upoštevanju izjave sopredsednika skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 29. junija 2020,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,
– ob upoštevanju Konvencije Organizacije afriške enotnosti o preprečevanju terorizma in boju proti njemu,
– ob upoštevanju ustanovnih načel Južnoafriške razvojne skupnosti,
– ob upoštevanju sklepov Južnoafriške razvojne skupnosti z dne 17. avgusta 2020 o Mozambiku,
– ob upoštevanju sporazuma o miru in narodni spravi iz leta 2019,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker je od oktobra 2017 tako imenovana teroristična skupina Al Šabab, domnevno povezana z oboroženo skupino, ki se je samopoimenovala Islamska država srednjeafriške province, izvedla več kot 500 nasilnih napadov v severni provinci Cabo Delgado, ustrahovala lokalno prebivalstvo, povzročila več kot 500 smrtnih žrtev in razselitev več kot 250 000 ljudi, več kot 700 000 pa jih potrebuje pomoč;
B. ker teroristični napadi postajajo vse nasilnejši, napadene so bile številne vasi, požganih ali uničenih pa je bilo več kot 1000 domov; ker prihajajo poročila, da so pripadniki skupine začeli ugrabljati ženske in dekleta;
C. ker so džihadistične skupine avgusta zasedle strateško pristaniško mesto Mocimboa da Praia, ki je ključno za izkoriščanje nafte in utekočinjenega zemeljskega plina; ker skupina Al Šabab še vedno drži mesto, kar kaže, da postaja vse močnejša in njeno delovanje vse bolj prefinjeno;
D. ker se islamski uporniki vse pogosteje zatekajo k nezakoniti trgovini z drogami kot viru financiranja;
E. ker Mozambik v preteklosti ni poznal militantne islamistične skrajnosti; ker je približno 30-odstotkov od 31 milijonov prebivalcev Mozambika rimokatoliške vere, 18-odstotkov je muslimanov in samo v dveh provincah, Cabo Delgado in Niassa, so muslimani v večini;
F. ker vojaške operacije mozambiških oblasti doslej niso mogle ustaviti napadov in omogočiti reševanja humanitarne krize, ki se zaskrbljujoče hitro slabša;
G. ker so se vladne varnostne sile Mozambika odzvale z nesorazmernim nasiljem, včasih v nasprotju z mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic; ker je mozambiški predsednik Filipe Nyusi priznal „nenamerne kršitve“ človekovih pravic oblasti v Cabo Delgadu; ker so prišla poročila o incidentih zaradi zatiranja svobode izražanja in o nadlegovanju novinarjev;
H. ker je mozambiška vojska preslabo opremljena, da bi lahko zaustavila naraščanje terorizma v regiji; ker še vedno obstaja utemeljen strah, da se bodo upori razširili na sosednje države in destabilizirali vso regijo;
I. ker je več kot polovica ljudi, ki jih je prizadelo nasilje v Cabo Delgadu, otrok; ker prihajajo pritožbe o novačenju otrok v oborožene skupine, ter ugrabitvah in spolnem nasilju nad ženskami in dekleti; ker so prebivalci pogosto talci v spopadih med oboroženimi skupinami in državnimi vojaškimi silami;
J. ker mora Mozambik na podlagi mednarodnih konvencij, ki jih je ratificiral, spoštovati človekove pravice, zlasti v svojih centrih za pridržanje; ker barbarskim dejanjem, pripisanim skupini Al Šabab, ne bi smele slediti nadaljnje kršitve človekovih pravic s strani mozambiških varnostnih sil;
K. ker je bila marca 2020 ustanovljena agencija za celostni razvoj severa (Agencia de desenvolvimento integrado do norte – ADIN), ki naj bi reševala socialno-ekonomske probleme na severu države;
L. ker je bil avgusta 2019 podpisan sporazum o miru in nacionalni spravi, ki je bil podpisan z namenom, da bi v državi dosegli mir, končali nasilje, dosegli demokratično vključenost ter izboljšali razmere na področju človekovih in državljanskih pravic;
M. ker so razmere v Mozambiku še vedno zelo nestabilne, saj se država spoprijema s številnimi varnostnimi, gospodarskimi in socialnimi izzivi; ker je Mozambik med najrevnejšimi in najmanj razvitimi državami, saj je na indeksu človekovega razvoja med 189 državami na 180. mestu in je pričakovana življenjska doba ob rojstvu le 58 let; ker več kot 10 milijonov Mozambičanov živi v skrajni revščini in nima ustrezne prehranske varnosti; ker so v teh razmerah še posebej prizadete ženske in ranljive skupine, ki doživljajo največje težave;
N. ker so se pomanjkljivosti regionalnega gospodarstva še bolj izrazito pokazale ob epidemiji covida-19, saj se je zaradi pomanjkanja ustrezne socialne zaščite več milijonov ljudi zaposlilo v neformalnem gospodarstvu, tisti, ki so izgubili delovna mesta, pa izkušajo lakoto, obubožanost in ranljivost ter so jim v nekaterih primerih tudi kršene temeljne človekove pravice; ker je bilo v 11 mozambiških provincah 9. septembra 2020 več kot 4500 potrjenih primerov okužbe s covidom-19 in 27 smrtnih žrtev;
O. ker so državo v zadnjih letih doletele uničujoče podnebno pogojene naravne nesreče, vključno z dvema močnima ciklonoma v letu 2019, zaradi česar sta se že tako huda revščina in negotovost še poglobili; ker je zaradi teh nesreč prišlo do vsesplošne neustrezne prehranske varnosti in v nekaterih delih države do kronične podhranjenosti, saj več kot 43 odstotkov otrok, mlajših od pet let, zaostaja v razvoju; ker naj bi v letu 2020 kar 7,9 milijona prebivalcev potrebovalo nujno humanitarno pomoč;
P. ker se je zaradi trpljenja ljudi v Cabo Delgadu, ki je bil deležen posebne pozornosti, okrepila solidarnost znotraj Mozambika, saj so zlasti mladi v državi pod oznako #CaboDelgadoTambénÉMocambique (Tudi Cabo Delgado je Mozambik) začeli nacionalno solidarnostno kampanjo za to provinco, da bi ozaveščali o tamkajšnjih tragičnih razmerah;
Q. ker so v letih 2010 in 2013 v Mozambiku odkrili velike zaloge plina, ker te zaloge dosegajo približno 5000 milijard kubičnih metrov in gre torej za devete največje zaloge plina na svetu; ker bi zato lahko ta država postala ena od štirih največjih proizvajalk utekočinjenega zemeljskega plina na svetu; ker se pričakuje, da bo v naslednjih nekaj letih za izkoriščanje teh zalog vloženih vsaj 60 milijard USD, kar bo v podsaharski Afriki največja naložba doslej;
R. ker bi morali evropski in vsi drugi tuji industrijski in gospodarski interesi v Mozambiku temeljiti na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ker Komisija preučuje možnosti za uvedbo obveznih zavez glede potrebne skrbnosti, s katerimi bi zagotovili, da bodo vlagatelji iz EU in akterji v ekstraktivni industriji ravnali odgovorno in v državah, kot je Mozambik, prispevali k lokalnemu razvoju;
S. ker sta Mozambik in zlasti provinca Cabo Delgado – čeprav dosega najvišjo stopnjo nepismenosti, neenakosti in podhranjenosti otrok v Mozambiku – bogata z naravnimi viri in surovinami ter sta zato pritegnila naložbe številnih mednarodnih podjetij in podjetij EU, ki tekmujejo za dostop do trga naravnih virov; ker so po nekaterih poročilih prihodki iz naravnih virov v Mozambiku neenakomerno porazdeljeni;
T. ker je Mednarodni denarni sklad 13. aprila 2020 v okviru sklada za obvladovanje katastrof in pomoč (Catastrophe Containment and Relief Trust) odobril takojšnjo oprostitev odplačevanja dolga 25 državam članicam, med drugim tudi Mozambiku, pri katerem gre za znesek okoli 309 milijonov USD, da bi pomagal pri obvladovanju posledic pandemije covida-19;
U. ker je 4. junija 2020 koordinatorica Združenih narodov za humanitarno pomoč Mozambiku Myrta Kaulard mednarodno skupnost pozvala, naj poveča svojo podporo Mozambiku;
V. ker se je Evropska unija po ciklonih leta 2019 zavezala, da bo Mozambiku namenila 200 milijonov EUR pomoči za okrevanje, v zvezi z epidemijo covida-19 pa mu je namenila še 110 milijonov EUR pomoči;
W. ker regionalna strategija Južnoafriške razvojne skupnosti za boj proti terorizmu iz leta 2015, ki je bila zasnovana v skladu z globalno strategijo Združenih narodov za boj proti terorizmu, zagotavlja podporo pri preprečevanju radikalizacije mladih, varnosti na mejah, humanitarni pomoči in odpravljanju temeljnih vzrokov terorizma;
X. ker Mozambik ravno predseduje Južnoafriški razvojni skupnosti; ker je ta regionalna organizacija na svojem 40. vrhunskem srečanju 17. avgusta 2020 Mozambiku izrekla pohvalo za neprekinjena prizadevanja v boju proti terorizmu in nasilnim napadom, izrazila solidarnost in zavezo, da ga bo podprla v ukrepanju proti terorizmu in nasilnim napadom, ter obsodila vse teroristične in oborožene napade;
Y. ker sta delegacija EU v Mozambiku in Svet aprila 2020 izrazila resno zaskrbljenost zaradi napadov v Cabo Delgadu in vse večjega nasilja nad civilisti;
Z. ker razmere v Cabo Delgadu kljub nevzdržnemu stanju in grozljivi izgubi življenj niso pritegnile mednarodne pozornosti, zaradi česar je bil izgubljen dragocen čas za učinkovito ukrepanje v zgodnejši fazi;
1. je močno zaskrbljen zaradi vse slabših varnostnih razmer na severu Mozambika, zlasti v provinci Cabo Delgado, ter izraža sožalje žrtvam nasilja, ki jih je že več kot 1500; izraža solidarnost in podporo mozambiškemu ljudstvu, zlasti več kot 250 000 ljudem, ki so morali zapustiti domove;
2. poudarja, da trenutni varnostni problemi dodatno zaostrujejo že tako nestabilne humanitarne razmere, ki so posledica visoke nerazvitosti, podnebnih pretresov in konfliktov;
3. poziva mozambiške oblasti, naj učinkovito in odločno ukrepajo proti islamistični vstaji in zaščitijo vse državljane province Cabo Delgado; je resno zaskrbljen, ker vstaja dobiva vse večjo podporo regionalnih in mednarodnih terorističnih organizacij; obenem opozarja, da so te razmere žal podobne razmeram v drugih regijah, kot sta Sahel in Afriški rog;
4. poudarja, da bi se lahko vstaja, če ne bo ustavljena, dodatno okrepila, razširila v sosednje države ter ogrozila regionalno stabilnost; v zvezi s tem poudarja, da morajo nacionalna vlada ter regionalni in mednarodni akterji izvajati učinkovito in trajnostno politiko;
5. opozarja mozambiško vlado na njeno odgovornost, da osumljence terorističnih dejanj privede pred sodišče in jim zagotovi pošteno sojenje; jo poziva, naj sproži neodvisno in nepristransko preiskavo mučenj in drugih grobih kršitev, ki naj bi jih varnostne sile domnevno storile v Cabo Delgadu; želi spomniti, da je Mozambik država podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter Konvencije OZN proti mučenju, ki prepovedujejo mučenje in drugo grdo ravnanje ter samovoljne usmrtitve;
6. poudarja, da je pomembno varovati pravice novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in vseh tistih, ki zgolj uveljavljajo svoje človekove pravice in izražajo svoje mnenje o javnih vprašanjih; poziva mozambiške oblasti, naj opravijo neodvisno preiskavo domnevnega vandalizma nad medijskimi hišami in zatiranja svobode govora ter obtožb o nadlegovanju in ustrahovanju novinarjev;
7. poziva mozambiške oblasti, naj zagotavljajo demokracijo, človekove pravice, učinkovito lokalno upravljanje in uspešno ponovno vzpostavitev pravne države na severu Mozambika; želi spomniti, da sta upoštevanje mednarodnega humanitarnega prava in spoštovanje demokratičnih svoboščin bistvena tudi za uspešnost dokončnega mirovnega sporazuma, podpisanega med mozambiško osvobodilno fronto (Frelimo) in mozambiškim odporniškim gibanjem (Renamo) leta 2019;
8. poudarja, da si je treba prizadevati za nujne reforme, s katerimi bi se ustrezno odzvali na potrebe Mozambičanov in jih zaščitili pred radikalizacijo; zlasti poudarja, da je treba za prebivalce province Cabo Delgado, zlasti za mlade, nujno ustvariti delovna mesta in priložnosti; poudarja tudi, da si je treba prizadevati za odpravo nekaterih temeljnih vzrokov terorizma, kot so negotovost, revščina, kršitve človekovih pravic, neenakost, izključenost, brezposelnost, propadanje okolja, korupcija in zlorabe javnih sredstev ter nekaznovanost, s čimer bi močno prispevali k izkoreninjenju terorističnih organizacij;
9. poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vsi vojaški posegi v regiji ščitili, spoštovali in promovirali človekove pravice, spodbuja mozambiške oblasti, naj podpirajo regionalne in mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe in skupine na ravni skupnosti ter sodelujejo z njimi, da bi vzpostavili platforme za izgradnjo miru, ki bodo spodbujale miroljubno delovanje, dialog, spravo in soobstoj med vsemi deležniki; obžaluje, da se v konfliktu uporabljajo zasebne varnostne sile, ki dodatno finančno bremenijo državo in delujejo zunaj mednarodnega nadzora;
10. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je položaj notranje razseljenih oseb v Mozambiku vse slabši; poziva EU in države članice, naj tesno sodelujejo Južnoafriško razvojno skupnostjo in njenimi državami članicami, da bi rešili vse hujšo mednarodno krizo v regiji in oblikovali uspešen akcijski načrt;
11. poziva mozambiško vlado, naj odprto sodeluje z mednarodnimi institucijami, kot so posebni poročevalci OZN, in naj neodvisnim preiskovalcem in spremljevalcem razmer na področju človekovih pravic omogoči pravilno analizo humanitarnih potreb prebivalcev province Cabo Delgado, da bi jim zagotovili potrebno pomoč; meni tudi, da je treba žrtve nasilja zaščititi z načrtom pomoči, da bodo lahko normalno živele naprej;
12. meni, da so potrebna bolj usklajena regionalna in mednarodna prizadevanja za odziv na neposredno varnostno in humanitarno krizo v provinci Cabo Delgado, in da je treba obravnavati čezmejne grožnje, kot so teroristična vstaja, prehranska varnost, notranje razseljene osebe in tihotapstvo; zato poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dodatno podpre Južnoafriško razvojno skupnost in Afriško unijo pri iskanju dolgotrajne in miroljubne rešitve;
13. opozarja, da bi moral biti organ Južnoafriške razvojne skupnosti za politično, obrambno in varnostno sodelovanje z mednarodno bojno enoto za resno protiuporniško delovanje pomemben dejavni akter za reševanje tega konflikta in bi ga moral kratkoročno obsoditi, dolgoročno pa spodbujati in podpirati mozambiške oblasti pri izvajanju nadaljnjih reform za spodbujanje demokracije, človekovih pravic in načela pravne države, saj je vse to temeljni pogoj za stabilnost, mir in razvoj;
14. želi spomniti, da je EU pripravljena vzpostaviti dialog z Mozambikom, da bi poiskali uspešne možnosti za izvajanje pomoči EU, pri tem pa upoštevali kompleksni in regionalni značaj teh razmer, ter poziva mozambiško vlado, naj bo v tem dialogu in pri sodelovanju z EU in Južnoafriško razvojno skupnostjo bolj odzivna; v zvezi s tem spodbuja sodelovanje med mozambiškimi oblastmi in vsemi ravnmi civilne družbe, da bi poiskali vključujočo rešitev in nemudoma začeli reševati potrebe najbolj ranljivih;
15. poziva podpredsednika Evropske komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in države članice EU, naj še naprej pozorno spremljajo razmere in okrepijo svojo podporo nacionalnim in regionalnim oblastem; zato pozdravlja sklepe Sveta z dne 22. junija, vendar vztraja, da morajo zlasti tiste države, ki imajo zgodovinske in prijateljske povezave z Mozambikom, uvesti dodatne diplomatske ukrepe, da bi poudarili nujno potrebo po ukrepanju v zvezi s tem vprašanjem ob upoštevanju regionalne varnosti in humanitarne razsežnosti ter da bi vlade opozorili na geopolitične posledice, ki bodo nastale brez usklajenega regionalnega in mednarodnega odziva;
16. upa, da bo nova strategija EU za Afriko, ko bo uspešno vzpostavljena, okrepila sodelovanje med EU in Afriko, da bosta kot enakovredna partnerja sodelovala po vsej celini ter si bosta prizadevali za izboljšanje gospodarskih, socialnih in varnostnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic v državah, kot je Mozambik;
17. meni, da bodo aktualno dogajanje v Mozambiku ter njegove socialne in gospodarske posledice ustrezno obravnavani v politiki EU za Afriko v naslednjem večletnem finančnem okviru za leto 2021; poudarja, da bi morali prebivalci Mozambika, ki so pogosto žrtve poplav in drugih naravnih nesreč, prejeti vso razpoložljivo podporo in humanitarno pomoč;
18. meni, da je naslednji vrh med EU in Afriko odlična priložnost, da bi bolje obravnavali to humanitarno tragedijo in da EU okrepi svojo podporo regionalnim in celinskim organizacijam;
19. želi spomniti na zaveze glede mednarodne pomoči, sprejete na donatorski konferenci v Beiri 30. maja in 1. junija 2019, kjer je Evropska unija obljubila 200 milijonov EUR za pomoč pri obnovi; poziva EU in njene države članice, naj te zaveze v celoti izpolnijo; opozarja, da se lahko dolgoročna obnova doseže samo s trajnostnim in vključujočim gospodarskim razvojem; zato poziva EU, naj podpre prizadevanja Mozambika za stabilizacijo gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje konkurenčnosti podeželja, pri tem pa zagotovi vključevanje in ohranitev okolja;
20. pozdravlja sklad za obvladovanje katastrof in pomoč (Catastrophe Containment and Relief Trust) pri Mednarodnem denarnem skladu kot korak v pravo smer za pomoč Mozambiku pri odpravljanju gospodarskih posledic pandemije covida-19; poziva EU in države članice, naj Mednarodnemu denarnemu skladu zagotovijo dodatne donacije, sklad pa naj preuči možnosti za dodatno okrepitev sredstev za sklad za obvladovanje katastrof in pomoč, na primer z uporabo lastnih obstoječih rezerv; opozarja, da se prispevki v sklad ne smejo nikakor uporabljati ko nadomestilo za uradno razvojno pomoč;
21. meni, da je izjemno pomembno, da bi bilo tudi lokalno prebivalstvo, zlasti v najrevnejši provinci države, deležno koristi rabe naravnih virov; poziva vlado, naj pošteno dodeli prihodke iz tovrstnih projektov za lokalni razvoj, pri tem pa spoštuje visoke okoljske in socialne standarde;
22. želi spomniti, da so Mozambičani, tako kristjani kot muslimani, dolgo in mirno sobivali, in je prepričan, da se bo ta model strpnosti in solidarnosti ohranil kljub napadom islamističnih teroristov;
23. poudarja, da je treba prednostno obravnavati izobraževanje in spodbujati razvoj podeželja, da bi preprečili radikalizacijo, zlasti med mladimi podeželani;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Mozambika ter članicam in vodstvu Južnoafriške razvojne skupnosti in Afriške unije.
- [1] https://reliefweb.int/report/mozambique/mozambique-situation-report-10-september-2020