Postopek : 2020/2814(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0317/2020

Predložena besedila :

RC-B9-0317/2020

Razprave :

PV 08/10/2020 - 8.2
CRE 08/10/2020 - 8.2

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0259

<Date>{07/10/2020}7.10.2020</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0317/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0318/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0319/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0320/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0321/2020</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 163kWORD 49k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 144(5) in 132(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0317/2020 (Verts/ALE)

B9-0318/2020 (S&D)

B9-0319/2020 (Renew)

B9-0320/2020 (PPE)

B9-0321/2020 (ECR)</TablingGroups>


<Titre>o zakonu o tujih agentih v Nikaragvi</Titre>

<DocRef>(2020/2814(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Leopoldo López Gil, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Loránt Vincze, Tomáš Zdechovský, David McAllister, David Lega, Inese Vaidere, Vangelis Meimarakis, Krzysztof Hetman, Romana Tomc, Magdalena Adamowicz, Ivan Štefanec, Peter Pollák, Maria Walsh, Vladimír Bilčík, Isabel Benjumea Benjumea, Sandra Kalniete, Gabriel Mato, Eva Maydell, Janina Ochojska, Jens Gieseke, Luděk Niedermayer, Jiří Pospíšil, Stanislav Polčák, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos)</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Kati Piri, Alicia Homs Ginel</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>José Ramón Bauzá Díaz, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Klemen Grošelj, Karin Karlsbro, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Urmas Paet, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Tilly Metz</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Anna Fotyga, Karol Karski, Assita Kanko, Raffaele Fitto, Ryszard Czarnecki, Elżbieta Rafalska, Adam Bielan, Jadwiga Wiśniewska, Hermann Tertsch</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo</Depute>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o zakonu o tujih agentih v Nikaragvi

(2020/2814(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 31. maja 2018[1], 14. marca 2019[2] in 19. decembra 2019[3],

 ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani[4],

 ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

 ob upoštevanju sklepov Sveta o Nikaragvi,

 ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2019/1716 z dne 14. oktobra 2019, s katero je bil vzpostavljen okvir za ciljno usmerjene sankcije v Nikaragvi[5], in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2020/606 z dne 4. maja 2020, s katero je bilo na seznam ciljno usmerjenih sankcij dodanih šest nikaragovskih uradnikov, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo potovanj[6],

 ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, podanih v imenu EU, o razmerah v Nikaragvi, zlasti izjav z dne 20. novembra 2019 in 4. maja 2020,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet na 45. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice 14. septembra 2020 in poročila Sveta OZN za človekove pravice z dne 19. junija 2020 o Nikaragvi,

 ob upoštevanju glasil v okviru posebnega mehanizma spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ki ga je vzpostavila Medameriška komisija za človekove pravice,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic in o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje,

 ob upoštevanju nikaragovske ustave,

 ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A. ker so 22. septembra 2020 člani vladajoče stranke Alianza Frente Sandinista de Liberación Nacional (Narodna osvobodilna stranka Sandinista) v državnem zboru predstavili zakon o ureditvi tujih agentov, zasnovan na podlagi ruskega zakona o tujih agentih iz leta 2012, v okviru katerega, če bo sprejet, se bodo morali vsi posamezniki, organizacije ali institucije, tudi medijske hiše in nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine, prijaviti pri ministrstvu za notranje zadeve in se podvreči finančnemu nadzoru urada za finančno analizo;

B. ker bo vsaka fizična ali pravna oseba, ki bo pri ministrstvu za notranje zadeve prijavljena kot tuji agent, podvržena strogemu nadzoru in se ne bo smela vpletati v domače politične zadeve, kot je zapisano v členu 12, kar omejuje njene državljanske in politične pravice in dovoljuje, da se jo nadleguje ter sodno in kazensko preganja; ker bo zakon, če bo sprejet, negativno vplival na pravice do enake politične in javne udeležbe, tudi pravice opozicije, kar bo dodatno izkrivilo politični sistem v Nikaragvi; ker bi to lahko privedlo do resnih primerov nezakonite kriminalizacije organizacij civilne družbe, aktivistov in zagovornikov človekovih pravic;

C. ker se bo zakon o ureditvi tujih agentov zakon, če bo sprejet, uporabljal kot represivni instrument zoper ljudi in organizacije za človekove pravice, ki prejemajo sredstva iz mednarodnega sodelovanja v Nikaragvi; ker bi lahko sprejetje tega zakona neposredno vplivalo na sodelovanje EU v državi in posameznike, povezane z evropskimi interesi;

D. ker je več članov vodilne stranke v narodni skupščini tudi predstavilo poseben zakon o kibernetski kriminaliteti, s katerim bodo cenzurirani digitalni mediji, ter novo zakon o kaznivih dejanjih iz sovraštva, s katerim bi spremenili kazenski zakonik, da bi omogočili dosmrtno zaporno kazen za politično nasprotovanje, vendar brez jasne opredelitve vedenja, za katero bo naložena tako stroga kazen, s tem pa bi lahko kaznovali tiste, ki se ne strinjajo z represivnimi politikami vlade;

E. ker je očitni namen teh predlaganih zakonov omejiti temeljne pravice, kot so pravica do izražanja na spletu in drugje, svoboda združevanja in verska svoboda, da bi dodatno omejili državljanski prostor za nikaragovske državljane in nad njimi, medijskimi hišami, civilno družbo in organizacijami za človekove pravice izvajali totalitarističen nadzor, brez sistema zavor in ravnovesij in z veliko mero svobode pri izvajanju omenjenih zakonov prek spremljanja vseh dejavnosti naštetih skupin s poudarkom na političnih, delavskih in gospodarskih krogih; ker bi ti zakoni, če bodo sprejeti, kršili vrsto človekovih in temeljnih pravic iz nikaragovske ustave, ki so vse tudi priznane v mednarodnih sporazumih, konvencijah in pogodbah, katerih podpisnica je Nikaragva;

F. ker so te pobude najnovejši primeri tovrstnih kršitev in potrjujejo širši vzorec represije ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker so predstavniki civilne družbe, okoljski aktivisti, novinarji, člani politične opozicije, člani verskih skupnosti, zlasti katoliške cerkve, študenti, nekdanji politični zaporniki in njihove družine še vedno tarče varnostnih sil in provladnih oboroženih skupin ter žrtve aretacij, kriminalizacije, uporabe pretirane sile, vdorov v njihove domove, političnega nadlegovanja ter, aktivistke pa so tudi žrtve spolnih napadov, vse ostrejšega nasilja in ustrahovanja, groženj s smrtjo, vandalizma, javnega klevetanja in spletnih kampanj blatenja;

G. ker po navedbah visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet ni napredka na področju človekovih pravic in nič ne kaže, da bo vlada konstruktivno obravnavala trenja in strukturne težave, ki so sprožili socialno-politično krizo aprila 2018; ker organizacije civilne družbe poročajo, da je 94 oseb, ki so označene za nasprotnike vlade, še vedno samovoljno pridržanih, v večini primerov na podlagi izmišljenih obtožb za nepovezana kazniva dejanja;

1. obsoja poskuse sprejetja neustavnega zakona o tujih agentih, posebnega zakona o kibernetski kriminaliteti in zakona proti kaznivim dejanjem iz sovraštva ter poziva državno skupščino, naj jih zavrne, tako kot tudi vse druge zakone, ki bi utegnili omejevati temeljne svoboščine prebivalcev Nikaragve; poudarja, da bo vlada Daniela Ortege te zakone, če bodo sprejeti, uporabila za utišanje ne le kritikov, ampak tudi vseh posameznikov ali organizacij, ki prejemajo finančna sredstva iz tujine, kar bo privedlo do še več žrtev tega zatiranja, zaostrilo splošno ozračje ustrahovanja in groženj ter povzročilo nesprejemljive kršitve človekovih pravic v Nikaragvi;

2. izraža solidarnost s prebivalci Nikaragve in obsoja vse represivne ukrepe vlade te države, zlasti to, da so povzročili smrtne žrtve; obsoja zatiranje aktivistov civilne družbe, politične opozicije, študentov, novinarjev, domorodnih skupin, pripadnikov verskih skupnosti, zlasti katoliške cerkve, in zagovornikov človekovih pravic; poziva k takojšnji izpustitvi vseh samovoljno pridržanih političnih zapornikov, k opustitvi vseh obtožb proti njim ter k spoštovanju temeljnih pravnih jamstev;

3. poziva vlado Nikaragve, naj preneha kriminalizirati neodvisno mnenje in se preneha nadzorovati in omejevati delo civilne družbe in organizacij za človekove pravice, predstavnikov politične opozicije, medijskih hiš in novinarjev; poziva vlado Nikaragve, naj medijskim hišam vrne zaseženo lastnino, jim znova podeli licenco za delovanje in nevladnim organizacijam povrne pravno osebnost; poziva k polnemu sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, katerim naj se znova omogoči vstop v državo, vključno z Medameriško komisijo za človekove pravice, Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, posebnim mehanizmom spremljanja za Nikaragvo (MESENI) in mednarodno skupino neodvisnih strokovnjakov Organizacije ameriških držav; pozdravlja resolucijo Sveta OZN za človekove pravice iz junija 2020, v kateri je določeno, naj Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice podrobneje spremlja razmere v Nikaragvi, in to, da je EU podprla njeno sprejetje;

4. poudarja, da je vsakršno omejevanje uveljavljanja pravice do svobode mnenja in izražanja na spletu in drugje, svobode mirnega zbiranja in združevanja ter pravice do zagovarjanja človekovih pravic nezdružljivo z ustavo Nikaragve in mednarodnimi obveznostmi iz sporazumov o človekovih pravicah;

5. zavrača, da avtoritarna vlada Nikaragve neprimerno uporablja institucije in zakone, da bi v politične in nezakonite namene kriminalizirala organizacije civilne družbe in politične nasprotnike; v zvezi s tem poziva vlado Nikaragve, naj spoštuje vse zaveze iz dogovorov, ki jih je marca 2019 sklenila z opozicijskimi skupinami in civilnim zavezništvom, ki so zdaj del nacionalne koalicije, da bi poiskali demokratično, mirno in na pogajanjih temelječo rešitev za politično krizo v Nikaragvi;

6. želi spomniti vlado Nikaragve, da so lahko svobodne, verodostojne, vključujoče in pregledne volitve potekajo le, če se odpravi zatiranje, ponovno vzpostavi vladavina prava in spoštujejo ustavne pravice prebivalcev Nikaragve, vključno s pravico do izražanja, združevanja, prepričanja in mirnega protestiranja; poziva vlado Nikaragve, naj na demokratičen in na pogajanjih temelječ način z opozicijskimi skupinami, vključno z nacionalno koalicijo, doseže dogovor o volilnih in institucionalnih reformah, potrebnih za zagotovitev, da bodo volitve, ki naj bi potekale novembra 2021, verodostojne, vključujoče in pregledne ter v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer naj tudi izvaja priporočila misije EU za opazovanje volitev iz leta 2011 in Organizacije ameriških držav; zato meni, da bi morali volitve opazovati ustrezno akreditirani državni in mednarodni opazovalci;

7. je zelo zaskrbljen nad nedavnim poročanjem organizacij v Nikaragvi, da so tamkajšnje oblasti državni policiji ukazale, naj krši človekove pravice, in da jim pri tem zatiranju pomagajo provladne skupine civilistov, ki so v nekaterih primerih oborožene in organizirane kot paravojaške skupine; poziva vlado, naj te paravojaške skupine razoroži, in poziva, naj odgovorni za kršitve človekovih pravic in spodkopavanje demokracije in pravne države odgovarjajo za svoja dejanja, pa tudi, naj se pregleda sporni zakon o amnestiji, ki bi lahko onemogočil pregon odgovornih za hude kršitve človekovih pravic;

8. glede na neprekinjeno zlorabljanje in kršenje človekovih pravic zahteva, naj Svet, če bi bili sprejeti predlagani zakon o reguliranju tujih agentov, posebni zakon o kibernetski kriminaliteti in zakon proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, če bi vlada Nikaragve vztrajala pri tem, da ne želi začeti nacionalnega dialoga o pravi volilni reformi, in če bi se nadaljevalo zatiranje civilne družbe in demokratične opozicije v Nikaragvi, hitro razširi seznam posameznikov in subjektov, za katere veljajo sankcije, vključno s predsednikom in podpredsednikom, pri čemer naj pazi, da to ne bi škodilo prebivalcem Nikaragve; ponavlja svojo nujno zahtevo po globalnem mehanizmu EU za človekove pravice; poziva Svet, naj ta mehanizem sprejme s sklepom, ki se bo nanašal na strateške interese in cilje Unije v skladu s členom 22(1) Pogodbe o Evropski uniji;

9. poziva, naj se v Nikaragvo čim prej napoti delegacija Parlamenta, da bi lahko še naprej spremljali razmere v državi, in poziva oblasti Nikaragve, naj omogočijo neoviran vstop v državo, pa tudi dostop do vseh sogovornikov in prostorov;

10. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj skupaj s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice nudi še več materialne in tehnične podpore zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim medijskim hišam v Nikaragvi; poziva delegacijo Evropske unije v Nikaragvi in države članice z diplomatskimi misijami na terenu, naj v celoti izvajajo smernice EU o zagovornikih človekovih pravic;

11. opozarja, da mora Nikaragva glede na pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike spoštovati in utrditi načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, in zahteva, da se glede na sedanje okoliščine uveljavi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma;

12. poudarja, da bi bilo treba ohraniti in še povečati pomoč EU organizacijam civilne družbe, da bi ublažili posledice covida-19;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

[1] UL C 76, 9.3.2020, str. 164.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0219.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0111.

[4] UL L 346, 15.12.2012, str. 3.

[5] UL L 139I, 4.5.2020, str. 1.

[6] UL L 139I, 4.5.2020, str. 1.

Zadnja posodobitev: 8. oktober 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov