SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o stopnjevanju napetosti v Varoši po nezakonitem ravnanju Turčije in nujno potrebnem nadaljevanju pogovorov
23.11.2020 - (2020/2844(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0355/2020 (GUE/NGL)
B9-0357/2020 (Verts/ALE)
B9-0358/2020 (S&D)
B9-0359/2020 (ECR)
B9-0360/2020 (Renew)
B9-0361/2020 (PPE)
Michael Gahler, Kris Peeters, Željana Zovko, Vangelis Meimarakis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Isabel Wiseler-Lima, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Antonio López-Istúriz White, Paulo Rangel, Miriam Lexmann, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Milan Zver, Adam Jarubas
v imenu skupine PPE
Kati Piri, Tonino Picula, Nacho Sánchez Amor
v imenu skupine S&D
Katalin Cseh, Chrysoula Zacharopoulou, Olivier Chastel, Nathalie Loiseau, Nicolae Ştefănuță, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Sergey Lagodinsky
v imenu skupine Verts/ALE
Assita Kanko, Eugen Jurzyca, Alexandr Vondra, Valdemar Tomaševski
v imenu skupine ECR
Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou)
v imenu skupine GUE/NGL
Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o stopnjevanju napetosti v Varoši po nezakonitem ravnanju Turčije in nujno potrebnem nadaljevanju pogovorov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti resolucij z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018[1] in z dne 17. septembra 2020 o pripravah na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju[2],
– ob upoštevanju svoje izjave z dne 14. februarja 2012 o vrnitvi zaprtega območja Famaguste njegovim zakonitim prebivalcem[3],
– ob upoštevanju poročil Odbora za peticije z dne 17. julija 2008 po obisku za ugotavljanje dejstev v Famagusti na Cipru od 25. do 28. novembra 2007 in z dne 21. novembra 2018 po obisku za ugotavljanje dejstev v Famagusti na Cipru 7. in 8. maja 2018, v zvezi s peticijo št. 733/2004, ki jo je v imenu gibanja beguncev Famaguste vložil Loizos Afxentiou,
– ob upoštevanju svojih resolucij o razpravah Odbora za peticije z dne 23. septembra 2008[4], 22. aprila 2009[5] in 13. februarja 2018[6],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o širitveni politiki EU (COM(2020)0660) ter spremnega poročila o Turčiji za leto 2020,
– ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. in 16. oktobra 2020 ter ustreznih prejšnjih sklepov Sveta in Evropskega sveta,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 13. oktobra 2020 o najnovejših dogodkih na območju Varoše,
– ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 6. oktobra 2020 o najnovejših dogodkih na območju Varoše in z dne 15. novembra 2020 o Varoši,
– ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika/visokega predstavnika in komisarke Elise Ferreira z dne 20. oktobra 2020 o volilnem procesu v turški skupnosti na Cipru,
– ob upoštevanju temeljnih načel mednarodnega prava in ustanovne listine OZN, sporazuma na visoki ravni iz leta 1979 med voditelji obeh skupnosti ter ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN o Cipru, vključno z resolucijami 550 (1984), 789 (1992) in 2537 (2020),
– ob upoštevanju izjav predsednika varnostnega sveta OZN z dne 9. oktobra 2019 in 9. oktobra 2020 o razmerah na Cipru,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN po srečanju z obema voditeljema novembra 2019 v Berlinu,
– ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,
A. ker je Turčija država kandidatka in pomembna partnerica EU; ker se od nje kot države kandidatke pričakuje, da bo spoštovala najvišje standarde demokracije, človekovih pravic in pravne države ter ravnala v skladu z mednarodnimi konvencijami;
B. ker je Turčija zaveznica Nata in bi jo bilo treba opozoriti na njeno odgovornost, da prevzame konstruktivno vlogo pri umirjanju napetosti;
C. ker se je Turčija na neuspešen državni udar leta 1974, ki ga je podprla grška hunta, odzvala z vojaško invazijo na Ciper in ker je bilo avgusta 1974 napadeno tudi mesto Famagusta, ki je od takrat nezakonito zasedeno;
D. ker je bil del Famaguste takrat zaprt ter je ostal nenaseljen in pod neposrednim nadzorom turške vojske;
E. ker OZN meni, da je za status quo v Varoši odgovorna Turčija, ki je prav tako odgovorna za vsa prizadevanja za spremembo njenega statusa v nasprotju s sporazumom na visoki ravni iz leta 1979 in resolucijama varnostnega sveta OZN št. 550 (1984) in 789 (1992);
F. ker je varnostni svet OZN v resoluciji 550 (1984) kot nedopustne označil poskuse, da bi v katerem koli delu Varoše naselili ljudi, ki niso njeni prebivalci, in pozval, naj se to območje preda v upravo OZN, v resoluciji 789 (1992) pa je vztrajal, naj se v okviru izvajanja resolucije 550 (1984) kot ukrep za vzpostavitev zaupanja Varoša ponovno preda njenim zakonitim prebivalcem pod nadzorom mirovnih sil OZN na Cipru;
G. ker bi vrnitev zaprtega območja Famaguste njegovim zakonitim prebivalcem olajšala prizadevanja za celovito rešitev ciprskega vprašanja;
H. ker je bil 8. oktobra 2020 po sporočilu, ki so ga 6. oktobra 2020 objavili v Ankari, del Varoše ob sodelovanju sedanjega turškega ciprskega voditelja Ersina Tatarja razglašen za „delno odprtega“, kar je v nasprotju s preteklimi sporazumi in resolucijami varnostnega sveta OZN o tem;
I. ker je turški minister za zunanje zadeve Mevlüt Çavuşoğlu v začetku septembra 2019 obiskal Varošo in napovedal odprtje generalnega konzulata Turčije na širšem območju Varoše, v začetku februarja 2020 pa je podpredsednik Turčije Fuat Oktay obiskal Varošo, da bi organiziral „vrh o pravnih, političnih in gospodarskih vidikih ponovnega odprtja opuščenega mesta Varoša“;
J. ker je Turčija izjavila, da bo enostransko nadaljevala različne projekte v Varoši, ter grozi, da bo to območje pripravila za nezakonito poselitev;
K. ker ima turška skupnost na Cipru od 18. oktobra 2020 novega voditelja, Ersina Tatarja; ker je imel prejšnji turški ciprski voditelj Mustafa Akıncı pomembno, pozitivno in zgodovinsko vlogo pri spodbujanju miru in dialoga med skupnostma na otoku;
L. ker je 10. novembra 2020 več tisoč turških Ciprčanov na severu Cipra v rekordnem številu protestiralo proti vmešavanju Turčije v ciprske zadeve, tudi v Varošo, in pozvalo k svobodi, demokraciji in spoštovanju pravic Ciprčanov iz Varoše; ker so na protestu sodelovali glavni voditelji opozicije, vključno z nekdanjim turškim ciprskim voditeljem Mustafo Akıncıjem;
M. ker je obisk turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana na zasedenem območju Cipra, ki je 15. novembra 2020 v Varoši „organiziral piknik“, provokativno dejanje, ki je spodbudilo skrajne odzive turških Ciprčanov;
N. ker je bila Varoša v vseh prejšnjih pogajanjih, tudi na zadnji konferenci o Cipru v Crans-Montani leta 2017, vključena med območja, ki naj bi se po celoviti rešitvi ciprskega vprašanja s federacijo dveh skupnosti in dveh območij, vrnila pod grško ciprsko upravo;
P. ker sedanji voditelj turški ciprski voditelj Ersin Tatar nasprotuje celoviti rešitvi ciprskega vprašanja na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij, kot je predvideno v parametrih OZN, in ker je turški predsednik Erdoğan 15. novembra 2020 pozval k pogovorom za oblikovanje „dveh ločenih držav“ na Cipru;
Q. ker Turčija še naprej izvaja nezakonite enostranske vojaške ukrepe v vzhodnem Sredozemlju, s katerimi krši suverenost držav članic EU Grčije in Cipra; ker neposredno sodelovanje Turčije v podporo Azerbajdžanu v okviru konflikta v Gorskem Karabahu presega njene geoekonomske interese in odraža bolj ambiciozno geopolitično agendo, kot velja tudi za ukrepe Turčije v Libiji in Siriji, in z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stalno in vse večje oddaljevanje Turčije od evropskih vrednot in standardov privedlo do zgodovinsko najnižje točke odnosov med EU in Turčijo;
1. obsoja nezakonite dejavnosti Turčije v Varoši, zlasti njeno delno „odprtje“; poudarja, da postavljanje pred novo izvršeno dejanje spodkopava vzajemno zaupanje in obete za celovito rešitev ciprskega vprašanja, saj se razmere na terenu obračajo v negativno smer, poglablja se delitev in utrjuje trajna razdelitev Cipra; svari pred vsakršnimi spremembami sedanjega stanja v Varoši, ki bi bile v nasprotju z omenjenimi resolucijami Varnostnega sveta OZN;
2. poziva turško vlado, naj to odločitev prekliče in se v skladu z nedavnim pozivom Varnostnega sveta OZN vzdrži enostranskih dejanj, ki bi lahko povzročila dodatne napetosti na otoku; poziva Turčijo, naj umakne svoje sile s Cipra, naj območje Varoše v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 550 (1984) preda njenim zakonitim prebivalcem pod začasnim upravljanjem OZN ter naj se vzdrži ukrepov, ki bi spremenili demografsko ravnovesje na otoku s politiko nezakonitega naseljevanja; poudarja, da je treba po rešitvi ciprskega vprašanja pravni red EU izvajati na celem otoku;
3. je trdno prepričan, da je trajno rešitev konflikta mogoče doseči le z dialogom, diplomacijo in pogajanji v duhu pripravljenosti in v skladu z mednarodnim pravom, ter ponovno izraža prepričanje, da bi trajnostna rešitev ciprskega vprašanja koristila vsem državam v regiji, zlasti Cipru, Grčiji in Turčiji; poziva Evropski svet, naj ohrani enotno stališče v zvezi z enostranskimi in nezakonitimi dejanji Turčije, obenem pa preuči možnost uvedbe ciljno usmerjenih sankcij; želi spomniti, da je dodatne sankcije mogoče preprečiti le z dialogom, iskrenim sodelovanjem in konkretnim napredkom na terenu;
4. poudarja poziv generalnega sekretarja OZN k nadaljevanju prekinjenih pogajanj, ki so potekala leta 2017 v Crans Montani, in poudarja, da bi se morala nadaljevati na podlagi skupne izjave obeh voditeljev z dne 11. februarja 2014, okvira generalnega sekretarja OZN v šestih točkah z dne 30. junija 2017 in zbliževanja, doseženega ob koncu konference; obžaluje, da so najvišje turške oblasti podprle dvodržavno rešitev, in poziva Turčijo, naj se konkretno zaveže pozivu generalnega sekretarja OZN;
5. ponovno izraža podporo pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij z enotno mednarodno pravno osebnostjo, enotno suverenostjo in enotnim državljanstvom ter s politično enakostjo obeh skupnosti, kot je opredeljeno v ustreznih resolucijah Varnostnega sveta OZN, v skladu z mednarodnim pravom in pravnim redom EU ter na podlagi spoštovanja načel, na katerih temelji Unija;
6. izraža zaskrbljenost, da je cilj nezakonitega „odprtja“ Varoše sprememba lastništva nepremičnin na tem območju, s čimer se zmanjšuje možnost za vrnitev Varoše v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta OZN ali v okviru celovite rešitve ciprskega vprašanja; poziva Turčijo, naj se vzdrži nezakonitega naseljevanja ljudi, ki niso tamkajšnji zakoniti prebivalci, v Varošo, ali pozivanja zakonitih prebivalcev, naj se v pogojih vojaške okupacije vrnejo k svojemu imetju;
7. poudarja, da so neposredni pogovori pod okriljem OZN na dogovorjeni podlagi še vedno edina možnost za iskanje rešitve, ki bi omogočila ponovno združitev otoka in njegovih prebivalcev, to pa bi med drugim vodilo k normalizaciji odnosov med Ciprom in Turčijo, povečalo možnosti za razmejitev izključne ekonomske cone med obema državama ter izboljšalo odnose med EU in Turčijo; poziva, naj se pod okriljem generalnega sekretarja OZN in na dogovorjeni podlagi ponovno začnejo pogajanja za ponovno združitev Cipra;
8. podpira turško in grško skupnost na Cipru v njunih prizadevanjih za mir in stabilnost ter poziva Komisijo, naj nemudoma začne izvajati drugi letni akcijski program za pomoč turški skupnosti na Cipru, katerega cilj je podpora projektom, ki spodbujajo spravo in izboljšujejo infrastrukturo, varstvo okolja in gospodarski razvoj; poziva zlasti k nadaljnji in večji podpori civilni družbi v turški in grški skupnosti na Cipru, in sicer prek programa pomoči EU in, bolj strukturno, v okviru novega večletnega finančnega okvira, zlasti prek programa za državljane, enakost, pravice in vrednote;
9. poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo dejavnejšo vlogo za uspešen zaključek pogajanj pod okriljem OZN, tudi z imenovanjem predstavnika v misijo dobrih uslug Združenih narodov, in uskladijo svoja prizadevanja z Evropskim parlamentom, da bi prepričali Turčijo, naj ustavi svoje nezakonite dejavnosti v Varoši;
10. obsoja izjave turškega predsednika med obiskom Varoše 15. novembra 2020, s katerimi je jasno razgrnil načrt Ankare za nezakonito naselitev zaprtega dela mesta in svojo podporo trajni razdelitvi Cipra;
11. poziva Turčijo, naj se vzdrži vsakršnih enostranskih dejavnosti, kot je nezakonito raziskovalno vrtanje, ki še dodatno kršijo suverenost in suverene pravice Republike Ciper, grozijo, da bodo ustvarile nova izvršena dejanja, ki bi kršila pomorsko pravo, spodkopavajo nadaljevanje konkretnih pogajanj in možnosti za celovito rešitev na dogovorjeni podlagi ter ne spodbujajo dobrih sosedskih odnosov v regiji;
12. poziva misijo OZN na Cipru, naj si intenzivneje prizadeva za spremljanje razvoja dogodkov v Varoši;
13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Turčije.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0230.
- [3] UL C 249 E, 30.8.2013, str. 1.
- [4] UL C 8E, 14.1.2010, str. 41.
- [5] UL C 184E, 8.7.2010, str. 12.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0114.