Postopek : 2020/2914(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0440/2020

Predložena besedila :

RC-B9-0440/2020

Razprave :

PV 17/12/2020 - 8.3
CRE 17/12/2020 - 8.3

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0376

<Date>{16/12/2020}16.12.2020</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0440/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0441/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0443/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0444/2020</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0445/2020</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 165kWORD 51k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 144(5) in 132(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0440/2020 (Verts/ALE)

B9-0441/2020 (S&D)

B9-0443/2020 (Renew)

B9-0444/2020 (ECR)

B9-0445/2020 (PPE)</TablingGroups>


<Titre>o Iranu, zlasti primeru dobitnice nagrade Saharova leta 2012 Nasrin Sotudeh</Titre>

<DocRef>(2020/2914(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, David Lega, Željana Zovko, Isabel Wiseler-Lima, Sandra Kalniete, David McAllister, Miriam Lexmann, Radosław Sikorski, Paulo Rangel, Andrzej Halicki, Tomáš Zdechovský, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Vladimír Bilčík, Inese Vaidere, Christian Sagartz, Vangelis Meimarakis, Krzysztof Hetman, Romana Tomc, Magdalena Adamowicz, Ivan Štefanec, Benoît Lutgen, Eva Maydell, Luděk Niedermayer, Jiří Pospíšil, Stanislav Polčák, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Michaela Šojdrová, Peter Pollák, Loránt Vincze, Ioan-Rareş Bogdan, Janina Ochojska</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Kati Piri, Jytte Guteland</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Hilde Vautmans, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Klemen Grošelj, Svenja Hahn, Karin Karlsbro, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Ramona Strugariu, Marie-Pierre Vedrenne</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Hannah Neumann, Ernest Urtasun</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Ryszard Antoni Legutko, Anna Fotyga, Karol Karski, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Assita Kanko, Joanna Kopcińska, Elżbieta Kruk, Elżbieta Rafalska, Bogdan Rzońca, Hermann Tertsch, Valdemar Tomaševski, Witold Jan Waszczykowski, Charlie Weimers, Jadwiga Wiśniewska</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo</Depute>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o Iranu, zlasti primeru dobitnice nagrade Saharova leta 2012 Nasrin Sotudeh

(2020/2914(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti tistih z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh[1], in z dne 17. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom[2],

 ob upoštevanju izjave Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 9. decembra 2020 o Iranu, v kateri zahteva izpustitev Nasrin Sotudeh,

 ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 12. decembra 2020 o usmrtitvi Ruholaha Zama,

 ob upoštevanju izjave Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 25. novembra 2020, v kateri poziva Iran, naj ustavi usmrtitev Ahmadreza Džalalija,

 ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran z dne 26. oktobra 2020, v kateri poziva k odgovornosti za nasilno zatiranje protestov, in njegovega poročila z dne 21. julija 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

 ob upoštevanju petega dialoga na visoki ravni med Evropsko unijo in Iranom 9. decembra 2020,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

 ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in svobodi izražanja,

 ob upoštevanju podelitve nagrade Saharova za svobodo misli Nasrin Sotudeh leta 2012,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A. ker se iranska odvetnica, aktivistka za človekove pravice in politična zapornica Nasrin Sotudeh, ki je leta 2012 dobila nagrado Saharova za svobodo misli, zadnjih 15 letih bori za pravice žensk, otrok, verskih manjšin, novinarjev in umetnikov, pa tudi tistih, ki jim grozi smrtna kazen, zaradi česar jo iranske oblasti nenehno napadajo in nadlegujejo ter so jo večkrat aretirale in zaprle; ker njen kazenski pregon in obtožbe proti njej pričajo, kako iransko sodstvo v veliki meri kriminalizira aktivizem na področju človekovih pravic;

B. ker je Nasrin Sotudeh samovoljno pridržana od 13. junija 2018, ker je zastopala ženske, ki so protestirale proti iranskemu zakonu o obvezni nošnji naglavne rute, marca 2019 pa je bila v odsotnosti obsojena na 33 let zapora in 148 udarcev z bičem; ker so strokovnjaki OZN večkrat izrazili resno zaskrbljenost, da je njeno sedanje pridržanje samovoljno, in pozvali k njeni izpustitvi;

C. ker je bila Nasrin Sotudeh 7. novembra 2020 začasno izpuščena, ko je testiranje pokazalo, da je okužena s covidom-19; ker je bilo odrejeno, da se mora 2. decembra 2020 vrniti v zapor Karčak, ki je zavod za prestajanje kazni za ženske, poznan po krutih in nečloveških razmerah; ker ima lahko ta odločitev iranskih oblasti smrtno nevarne posledice zanjo, saj dodatno podaljšuje njeno samovoljno pridržanje, kar je v nasprotju z obveznostmi Irana na podlagi mednarodnega prava o človekovih pravicah;

D. ker so iranske oblasti napadle družino, sorodnike in prijatelje Nasrin Sotudeh, zlasti njenega moža Rezo Kandana, da bi jih utišale in preprečile vsako kampanjo za izpustitev Nasrin Sotudeh;

E. ker je aretacija Nasrin Sotudeh del ostrejšega zatiranja zagovornikov človekovih pravic v Iranu; ker so bili zagovorniki pravic žensk, ki so dejavno spodbujali krepitev vloge in pravic žensk, žrtve nadlegovanja, samovoljnih aretacij in pridržanja ter kršitev pravice do poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja;

F. ker je bil Ahmadreza Džalali, iransko-švedski zdravnik ter akademik in profesor na univerzi VUB v Belgiji in na Univerzi vzhodnega Piemonta v Italiji, ki je bil oktobra 2017 obsojen na smrt na podlagi neutemeljenih obtožb o vohunjenju, pred usmrtitvijo domnevno premeščen v samico, čeprav je bilo potrjeno, da je bilo njegovo sojenje skrajno nepošteno in da je bil obsojen na podlagi prisilnega priznanja, pridobljenega z mučenjem; ker so mu iranski uradniki grozili, da bodo ubili njega in njegovo družino na Švedskem in v Iranu; ker je v pismu iz političnega zapora Evin zapisal, da je bil pridržan zato, ker ni želel vohuniti za Iran v evropskih institucijah; ker je bil dr. Džalali 24. novembra 2020 obveščen, da bo kmalu usmrčen;

G. ker je bil 12. decembra 2020 novinar Ruholah Zam usmrčen z obešanjem po hitri sodbi vrhovnega sodišča z dne 8. decembra 2020, s katero je potrdilo njegovo obsodbo na smrt na podlagi nejasnih obtožb o „korupciji na zemlji“, ki so bile podprte s prisilnimi priznanji; ker so Ruholaha Zama, ki je leta 2009 dobil azil v Franciji ter je urejal priljubljen in do iranskih oblasti kritičen kanal na platformi Telegram, iranske oblasti zvabile v Irak ter ga tam ugrabile in odpeljale v Iran; ker je njegova usmrtitev zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja očitna kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah;

H. ker je državljan EU in ugledni francosko-iranski akademik Fariba Adelkhah, ki je raziskovalni direktor na univerzi Sciences Po v Parizu, od junija 2019 samovoljno pridržan v zaporu Evin;

I. ker so osebe z dvojnim državljanstvom EU in Irana vedno znova aretirane, čemur sledijo podaljšan pripor v samici in zaslišanja, neustrezni pravni postopki, odrekanje poštenega sojenja in dolge zaporne kazni na podlagi nejasnih ali nedoločnih obtožb glede državne varnosti in vohunjenja; ker Iran ne priznava dvojnega državljanstva, s čimer omejuje dostop tujih veleposlaništev do njihovih državljanov z dvojnim državljanstvom, ki so tam pridržani;

J. ker iranska sodišča ne zagotavljajo ustreznega postopka in poštenega sojenja ter ne dovolijo pravnega svetovanja, zlasti v obdobju preiskave, ter konzularnih obiskov, obiskov OZN in humanitarnih organizacij; ker so sodbe iranskega sodstva pogosto zelo nejasne ali navajajo nedoločene obtožbe o državni varnosti in vohunstvu; ker ni neodvisnih mehanizmov za zagotavljanje odgovornosti v sodstvu in ker še vedno obstajajo resni pomisleki glede spolitiziranosti sodnikov;

K. ker se iranske oblasti na proteste civilne družbe proti revščini, inflaciji, korupciji in političnemu avtoritarizmu odzivajo z ostrim zatiranjem; ker je iranska obveščevalna agencija okrepila zatiranje delavcev civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov, okoljskih aktivistov, zagovornikov pravic žensk, študentov, novinarjev, učiteljev, voznikov tovornjakov in miroljubnih aktivistov;

L. ker so strokovnjaki OZN za človekove pravice pozvali Iran, naj zagotovi pravice zagovornikov človekovih pravic in odvetnikov, ki so bili zaprti zaradi javne podpore protestom proti obvezni nošnji hidžaba v Iranu, in ker so ponovno izrazili resno zaskrbljenosti glede nadaljnjih usmrtitev mladoletnih prestopnikov v Iranu;

M. ker je bilo veliko poročil o nečloveških in ponižujočih razmerah v zaporih in zavračanju ustrezne zdravstvene oskrbe med pridržanjem z namenom ustrahovanja, kaznovanja ali prisile zapornikov, kar je v nasprotju s standardnimi minimalnimi pravili OZN o ravnanju z zaporniki;

N. ker je na desetine zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, odvetnikov in aktivistov še vedno zaprtih zaradi miroljubnega aktivizma ter niso bili deležni pomilostitev in začasne izpustitve med pandemijo covida-19, namenjenih zmanjšanju prenatrpanosti zaporov;

O. ker je posebni poročevalec OZN za razmere na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran v svojem letnem poročilu, ki ga je 21. julija 2020 predložil Generalni skupščini OZN, izrazil zgroženost nad nadaljnjo uporabo smrtne kazni v Iranu in velikim številom usmrtitev ter potrdil, da prejeta poročila kažejo na nadaljnje omejevanje svobode izražanja in diskriminacijo manjšin in žensk;

P. ker posebni poročevalec OZN v istem poročilu trdi, da iranske oblasti, kljub jasnim dokazom, da so iranske varnostne sile uporabile prekomerno in smrtonosno silo, zaradi katere je na protestih novembra 2019 umrlo več kot 300 ljudi, tudi žensk in otrok, skoraj leto dni po tem še vedno niso opravile preiskave, ki bi izpolnjevala mednarodne standarde;

Q. ker je uporaba smrtne kazni proti protestnikom vse pogostejša, zaznamujejo pa jo tako imenovana priznanja, pridobljena z mučenjem, nakar so protestniki usmrčeni, ne da bi bili o tem obveščeni njihovi odvetniki ali družinski člani, kot v primeru znanega rokoborca Navida Afkarija, ki so ga umorili 12. septembra 2020, ko je bil usmrčen na podlagi obtožb, ki jih je v celoti zanikal; ker sta njegova brata še vedno v zaporu in sta bila obsojena na zelo dolge zaporne kazni zaradi sodelovanja v protivladnih protestih;

R. ker je Parlament sprejel resolucijo, v kateri je pozval, naj se v okviru ESZD ustanovi oddelek za strateško komuniciranje za Bližnji vzhod, zlasti Iran;

S. ker se za utišanje protestov na spletu in uličnih manifestacij uporabljajo tehnologije za množični nadzor, tudi spletna cenzura; ker se v državnih medijih izvajajo kampanje dezinformiranja proti protestnikom in zagovornikom človekovih pravic, pri katerih sodelujejo vodilne iranske osebnosti, z namenom sprevračanja podobe protestov novembra 2019;

1. odločno obsoja samovoljno pridržanje, obsodbo in nedavno ponovno aretacijo Nasrin Sotudeh, zagovornice človekovih pravic in odvetnice, ter poziva oblasti Islamske republike Iran, naj jo nemudoma in brezpogojno izpustijo ter dovolijo, da bo deležna potrebnega zdravstvenega varstva;

2. odločno obsoja usmrtitev Ruholaha Zama, v Franciji živečega novinarja in urednika novičarskega kanala Amad na platformi Telegram, ki se je zgodila 12. decembra 2020, in usmrtitev rokoborca Navida Afkarija 12. septembra 2020; izraža iskreno sožalje njunim družinam, prijateljem in sodelavcem; poziva EU in institucije držav članic, naj iranskim državljanom, ki prebivajo v EU in so tarča nadlegovanja in groženj iranskih obveščevalnih služb, ponudijo učinkovitejšo zaščito;

3. poziva Iran, naj takoj zadrži usmrtitev švedsko-iranskega akademika Ahmadreze Džalalija, ga izpusti na prostost in mu izplača odškodnino ter preneha groziti njegovim družinskim članom v Iranu in na Švedskem; odločno obsoja njegovo mučenje, samovoljno pridržanje in smrtno obsodbo; je seznanjen, da je bil dr. Džalali 24. novembra 2020 obveščen, da so sodni organi izdali nalog za izvršitev obsodbe, in da je bil premeščen v samico v oddelku 209 zapora Evin; znova poziva k nujnemu posredovanju podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in držav članic EU, da bi preprečili usmrtitev Ahmadreze Džalalija, razveljavili njegovo smrtno obsodbo in zagotovili njegovo takojšnjo izpustitev;

4. poziva vse države članice EU, naj podajo skupno javno izjavo in sprožijo diplomatske pobude za spremljanje nepoštenih sodnih procesov in obiske zaporov, kjer so pridržani zagovorniki človekovih pravic in drugi zaporniki vesti, tudi državljani EU v Iranu, kot je določeno v smernicah EU o zagovornikih človekovih pravic;

5. poziva iransko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti na stotine ljudi, ki so bili pridržani, ker so miroljubno uveljavljali pravico do svobodnega mnenja in izražanja, med drugim protestnike, novinarje, delavce v mediji, politične oporečnike, umetnike, pisatelje in zagovornike človekovih pravic, vključno z odvetniki, borci za pravice žensk, delavcev in manjšin, borci za varstvo okolja, nasprotniki smrtne kazni in drugimi, tudi tistimi, ki so zahtevali resnico, pravico in odškodnino za množične zunajsodne poboje v 80. letih prejšnjega stoletja; poudarja, da morajo iranske oblasti skrbeti za njihovo telesno in duševno zdravje, dokler ne bodo izpuščeni;

6. poziva Iran, naj nemudoma umakne obtožnice in prekliče prepoved potovanja za vse, ki imajo dvojno, evropsko in iransko državljanstvo in ki so bili samovoljno pridržani oziroma so bili tarča drugih omejevalnih ukrepov, kot so na primer Fariba Adelkhah, Nahid Taghavi, Kamil Ahmadi in Nazanin Zaghari-Ratcliffe; znova zahteva takojšnjo in brezpogojno izpustitev Kamrana Ghaderija, Masuda Mosaheba in Morada Tahbaza, ki so trenutno pridržani v iranskih zaporih, in znova obsoja prakso zapiranja oseb z dvojnim, evropskim in iranskim državljanstvom po nepoštenem sodnem postopku na iranskih sodiščih ter dejstvo, da se jim odreka konzularna pomoč;

7. je zaskrbljen zaradi fizičnega napada na zagovornico človekovih pravic Golrokh Irai in njene nasilne premestitve v zapor Evin 13. decembra 2020; poziva, naj se njena situacija nemudoma razjasni, in znova zahteva njeno izpustitev;

8. odločno obsoja zatiranje svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; poziva iranske oblasti, naj poskrbijo za neokrnjeno izvajanje mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenik je Iran, in vsem pridržanim zagotovijo pravico do dolžnega pravnega ravnanja in poštenega sojenja, tudi pravico, da jih zastopa odvetnik, ki ga izberejo sami;

9. obsoja omejevanje prostora za civilno družbo, izkoriščanje smrtne kazni za zatiranje političnih nasprotnikov, amputacije, bičanje in drugo kruto in nečloveško kaznovanje, ki ga predvideva iranski kazenski zakonik, prav tako pa obsoja krute in nečloveške razmere v priporih, priznanja, pridobljena z mučenjem ali slabim ravnanjem, ter sojenje civilistom pred revolucionarnimi sodišči; obsoja izkoriščanje smrtne kazni kot načina za odvračanje pred mirnimi dejavnostmi za obrambo človekovih pravic in pred uveljavljanjem svobode izražanja; poziva iranske oblasti, naj nemudoma uvedejo moratorij za vse načrtovane usmrtitve s ciljem, da se smrtna kazen povsem odpravi;

10. je seznanjen z napredkom, ki so ga iranske ženske dosegle na področju izobraževanja, znanosti in raziskav, o čemer priča dejstvo, da je večina študentov na iranskih univerzah žensk; poziva Islamsko republiko Iran, naj tako v zakonodaji kot v praksi odpravi vse oblike diskriminacije in drugih kršitev človekovih pravic zoper ženske in deklice; odločno podpira iranske zagovornike pravic žensk in človekovih pravic, ki vztrajajo kljub težavam in osebnim posledicam, s katerimi se soočajo;

11. poziva iranske oblasti, naj obravnavajo vse oblike diskriminacije zoper pripadnike narodnih in verskih manjšin, vključno s kristjani in bahajci, ter zoper osebe LGBTI, povrhu tega pa naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse, ki so zaprti zaradi uveljavljanja svobode veroizpovedi ali prepričanja oziroma spolne usmerjenosti;

12. poziva k preiskavi pod vodstvom OZN o kaznivih dejanjih po mednarodnem pravu in o drugih resnih kršitvah človekovih pravic med protesti novembra 2019 in januarja 2020; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo ciljno usmerjene omejevalne ukrepe zoper uradnike, odgovorne za te zlorabe;

13. odločno podpira težnje iranskega ljudstva, ki želi živeti v svobodni, stabilni, vključujoči in demokratični državi, ki bo spoštovala državne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva iranske oblasti, naj poskrbijo za neodvisno in nepristransko preiskavo vseh smrti, do katerih je prišlo med temi protesti, vseh, ki so osumljeni kazenske odgovornosti za uboj protestnikov, in vseh žrtev, ki izginile pod prisilo ali so bile zunajsodno pobite; iranske oblasti še poziva, naj posmrtne ostanke žrtev ekshumirajo in vrnejo njihovim družinam, naj identificirajo in sodno preganjajo storilce, žrtvam pa ponudijo ustrezno odškodnino;

14. pozdravlja, da je Svet sprejel mehanizem sankcij za kršitve človekovih pravic, tako imenovani zakon Magnickega, saj gre za pomemben instrument EU za kaznovanje kršiteljev človekovih pravic; poziv k ciljno usmerjenim ukrepom zoper iranske uradnike, ki so zagrešili hude kršitve človekovih pravic, med katere sodita nedavna usmrtitev Ruholaha Zama in Navida Afkarija ter samovoljno pridržanje tujih državljanov in ljudi z dvojnim državljanstvom v Iranu, pa tudi zoper tiste, ki so sodelovali pri hudih kršitvah človekovih pravic, na primer sodnike, ki so na smrt obsodili novinarje, zagovornike človekovih pravic, politične oporečnike in aktiviste;

15. meni, da bodo potrebni novi ciljno usmerjeni ukrepi, če iranske oblasti ne bodo izpustile dr. Džalalija, kot so zahtevale EU in države članice;

16. poziva Svet, naj kršitve človekovih pravic postavi v osrčje dvostranskih pogajanj z Iranom, kot je zapisano v skupni izjavi podpredsednika/visokega predstavnika in iranskega zunanjega ministra iz aprila 2016; ESZD poziva, naj vprašanje človekovih pravic, zlasti položaj zagovornikov človekovih pravic, še naprej načenja v dialogu med EU in Iranom na visoki ravni, iranske oblasti pa, naj opustijo ustrahovanje in povračilne ukrepe zoper zagovornike človekovih pravic, zato ker komunicirajo z uradniki EU in OZN;

17. poziva ESZD in države članice EU, naj odločno podprejo dobitnike nagrade Saharova prek diplomatskih in konzularnih predstavništev  ter z ustanovitvijo interne medinstitucionalne delovne skupine, ki bo podprla ogrožene dobitnike nagrade Saharova; meni, da bi morale delegacije EU dobitnike nagrade Saharova, ki so v nevarnosti, še bolj podpreti;

18. poziva ESZD, naj naredi več v boju proti iranskemu vmešavanju in dezinformacijam na evropskih tleh; poziva iranske oblasti, naj odpravijo cenzuro spletnih storitev in vsebine ter se vzdržijo blokad interneta, saj niso v skladu z mednarodnimi človekovimi pravicami;

19. poziva EU in države članice, naj glede na večjo izpostavljenost zagovornic človekovih pravic sprejmejo ustrezne zaščitne ukrepe, ki jih bodo zavarovali pred posebnimi in s spolom povezanimi tveganji;

20. poziva iranske oblasti, naj izdajo stalno povabilo za obisk predstavnikom vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice in sodelujejo na proaktiven način; poziva jih, naj zlasti zagotovijo, da bo lahko posebni poročevalec OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran vstopil v državo;

21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, vrhovnemu vodji Islamske republike Iran, predsedniku Islamske republike Iran in poslancem iranske skupščine.

 

[1] UL C 388, 13.11.2020, str. 127.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0019.

Zadnja posodobitev: 16. december 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov