SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o nedavnem dogajanju v venezuelski narodni skupščini
19.1.2021 - (2021/2508(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0056/2021 (PPE)
B9-0064/2021 (ECR)
B9-0065/2021 (Renew)
Leopoldo López Gil, Dolors Montserrat, Esteban González Pons, Paulo Rangel, Michael Gahler, Antonio Tajani, David McAllister, Gabriel Mato, Antonio López-Istúriz White, Francisco José Millán Mon, Cláudia Monteiro de Aguiar, Isabel Wiseler-Lima, Miriam Lexmann, Álvaro Amaro
v imenu skupine PPE
Jordi Cañas, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Nicola Danti, Klemen Grošelj, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Samira Rafaela, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans, Adrián Vázquez Lázara, Frédérique Ries
v imenu skupine Renew
Hermann Tertsch, Eugen Jurzyca, Raffaele Fitto, Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Anna Fotyga
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnem dogajanju v venezuelski narodni skupščini
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, predvsem z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli[1], 16. januarja 2020 o razmerah v Venezueli po nezakonitih volitvah novega predsednika in novega predsedstva narodne skupščine (parlamentarni državni udar)[2] in 10. julija 2020 o humanitarnih razmerah v Venezueli ter migracijski in begunski krizi[3],
– ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. januarja 2021 in 7. decembra 2020 o Venezueli in o volitvah v venezuelsko narodno skupščino 6. decembra 2020 ter prejšnjih izjav uradne govorke z dne 4. in 16. junija 2020 o najnovejših dogodkih v Venezueli,
– ob upoštevanju izjav mednarodne kontaktne skupine z dne 8. decembra 2020 o volitvah v venezuelsko narodno skupščino 6. decembra 2020 in z dne 16. junija 2020, ki je kot nezakonito zavrnila imenovanje novega vodstva nacionalnega volilnega sveta (CNE) s strani venezuelskega vrhovnega sodišča, in z dne 24. junija 2020 o vse hujši politični krizi v Venezueli,
– ob upoštevanju nedavnih izjav skupine iz Lime, zlasti tiste z dne 5. januarja 2021,
– ob upoštevanju izjave svojega Odbora za zunanje zadeve z dne 11. junija 2020 o napadih na venezuelsko narodno skupščino,
– ob upoštevanju izjave sopredsedujočih skupine Evropskega parlamenta za podporo demokraciji in usklajevanje volitev z dne 2. decembra 2020 o nepriznavanju parlamentarnih volitev v Venezueli 6. decembra 2020,
– ob upoštevanju nedavnih izjav generalnega sekretarja Organizacije ameriških držav o razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2020/898 z dne 29. junija 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli[4], s katerim je Svet na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, dodal 11 vodilnih venezuelskih uradnikov,
– ob upoštevanju prvega poročila neodvisne mednarodne misije OZN za ugotavljanje dejstev o Bolivarski republiki Venezueli, objavljenega 16. septembra 2020,
– ob upoštevanju mednarodne donatorske konference v znak solidarnosti z venezuelskimi begunci in migranti v Latinski Ameriki in na Karibih, ki je potekala 26. maja 2020,
– ob upoštevanju venezuelske ustave,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju poročila Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 14. decembra 2020 z naslovom Dejavnosti predhodnega preučevanja (2020) – Venezuela I,
– ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,
A. ker na nezakonitih in nelegitimnih parlamentarnih volitvah, ki so 6. decembra 2020 potekale v Venezueli, niso spoštovali minimalnih mednarodnih standardov za verodostojen postopek ali upoštevali politične pluralnosti, demokracije, preglednosti in pravne države; ker je bila volilna udeležba izredno nizka in je zato očitno, da venezuelski narod volitev ni podprl; ker so se demokratične sile v Venezueli soglasno sporazumele, da v tej volilni farsi ne bodo sodelovale; ker je sporazum podpisalo 27 političnih strank, vključno z največjimi opozicijskimi strankami Voluntad Popular, Primero Justicia, Accion Democratica in Un Neuvo Tiempo; ker volitve niso izpolnjevale pogojev, ki jih zahtevajo venezuelski zakoni;
B. ker mednarodna skupnost, ki jo sestavljajo Evropska unija, mednarodna kontaktna skupina, skupina iz Lime in Združene države Amerike, ni bila naklonjena izvedbi parlamentarnih volitev v letu 2020, saj ni bilo niti najmanjših pogojev za njihovo svobodno in pošteno izvedbo, in ker izida volilnega procesa ne priznava za legitimnega ali kot reprezentativni izraz volje venezuelskega ljudstva; ker se je demokratični prostor v državi z nezakonitimi volitvami skrčil na najmanjšo možno mero in močno ovira reševanje politične krize v Venezueli;
C. ker je zakonita narodna skupščina iz leta 2015 pod predsedstvom Juana Guaidoja začela 26. decembra 2020 sprejemati zakonodajo za enoletno podaljšanje svojega ustavnega in upravnega mandata, dokler ne bi bilo mogoče v Venezueli izvesti svobodnih, poštenih, preverljivih in demokratičnih volitev;
D. ker je nelegitimno venezuelsko vrhovno sodišče 13. junija 2020 imenovalo nove člane v nacionalno volilno komisijo, ne da bi za to imelo zakonska pooblastila; ker ima v skladu s členoma 187 in 296 venezuelske ustave za ta imenovanja izključno pristojnost narodna skupščina, to je organ, ki ga demokratično izvoli venezuelsko ljudstvo; ker mednarodna skupnost ne priznava odločitev ali sodb, ki jih enostransko sprejemata ta nelegitimna organa; ker so bili uradniki, odgovorni za te odločitve, tudi uvrščeni na seznam oseb, za katere je Svet uvedel sankcije;
E. ker je Urad visoke komisarke OZN za človekove pravice, ki ga vodi Michelle Bachelet, ugotovil, da se z odločbami venezuelskega vrhovnega sodišča zmanjšujejo možnosti za vzpostavitev pogojev za demokratične in verodostojne volilne procese in da se s temi sodnimi odločbami imenujejo novi rektorji nacionalnega volilnega sveta brez konsenza vseh političnih sil;
F. ker si je Nicolas Maduro 10. januarja 2019 pred vrhovnim sodiščem prisvojil predsedniško oblast nelegitimno in v nasprotju z ustavnim redom;
G. ker je 23. januarja 2019 skladno z 233. členom venezuelske ustave kot začasni predsednik Venezuele zaprisegel zakonito in demokratično izvoljeni predsednik narodne skupščine Juan Guaido;
H. ker sta EU in Parlament že večkrat pozvala, naj se v Venezueli z verodostojnim političnim procesom ponovno vzpostavita demokracija in pravna država; ker je Nicolas Maduro javno zavrnil možnost takojšnje izvedbe svobodnih in poštenih, preglednih, vključujočih in verodostojnih predsedniških, parlamentarnih in lokalnih volitev v odziv na zahteve podpredsednika/visokega predstavnika, mednarodne kontaktne skupine in Parlamenta;
I. ker je Parlament s svojo resolucijo z dne 31. januarja 2019 skladno z venezuelsko ustavo priznal Juana Guaidoja kot legitimnega začasnega predsednika Bolivarske republike Venezuele;
J. ker je 25 od 27 držav članic priznalo Juana Guaidoja kot edinega legitimnega začasnega predsednika države do razpisa novih svobodnih, preglednih in verodostojnih predsedniških volitev, s katerimi bi ponovno vzpostavili demokracijo; ker so to storile tudi številne druge demokratične države;
K. ker je Svet 12. novembra 2020 podaljšal omejevalne ukrepe proti Venezueli do 14. novembra 2021; ker ti ukrepi vključujejo embargo na orožje in opremo za notranjo represijo ter prepoved potovanja in zamrznitev premoženja 36 venezuelskih voditeljev in najvišjih uradnikov;
L. ker je Parlament decembra 2017 podelil nagrado Saharova za svobodo misli demokratični opoziciji in političnim zapornikom v Venezueli;
M. ker so se s pandemijo covida-19 še poslabšale že tako kritične razmere v Venezueli; ker so zlom zdravstvenega sistema, hiperinflacija, hudo pomanjkanje hrane in zdravil ter huda humanitarna kriza prisilili vsaj šestino prebivalstva, da zapusti državo, do konca leta 2020 pa je odšlo več kot pet milijonov in pol Venezuelcev;
N. ker je tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča 14. decembra 2020 pred predhodnim poročilom in po podrobni oceni in analizi razpoložljivih informacij izjavilo, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so civilne oblasti, pripadniki oboroženih sil in posamezniki, naklonjeni vladi v Venezueli, odgovorni za zapiranje, mučenje, posiljevanje in/ali druge oblike spolnega nasilja in preganjanja skupin ali skupnosti iz političnih razlogov ter da so morda zagrešili zelo resna kazniva dejanja zoper človečnost; ker bo končna odločitev o tej zadevi sprejeta v prvi polovici leta 2021; ker je neodvisna mednarodna misija OZN za ugotavljanje dejstev v Venezueli 16. septembra 2020 poročala, da so vladne in režimske varnostne sile z vednostjo predsednika Madura in nekaterih njegovih ministrov zagrešile kazniva dejanja zoper človečnost, na primer usmrtitve in mučenje, ter navedla, da mora venezuelska država poskrbeti, da bodo osebe, odgovorne za izvensodne usmrtitve, prisilna izginotja, samovoljna pridržanja in mučenje, odgovarjale za svoja dejanja, ter preprečiti nadaljnja tovrstna dejanja;
O. ker najnovejše poročilo, ki ga je 14. januarja 2021 objavil inštitut CASLA, vsebuje dokaze o strateškem načrtovanju sistematičnega zatiranja in nadaljevanja kaznivih dejanj režima zoper človečnost in razkriva nove vzorce mučenja, porast nezakonitih tajnih pridržanj in centrov za mučenje ter vmešavanje drugih držav v napeljevanje k tem kaznivim dejanjem in njihovo izvrševanje; ker so v poročilu poudarjene tudi nečloveške razmere, v katerih politične zapornike pridržujejo pod zemljo in izpostavljajo nenehnemu fizičnemu in psihičnemu mučenju, kar je v nasprotju z minimalnimi standardi iz pravil za ravnanje z zaporniki, ki so jih sprejeli na prvem kongresu Združenih narodov o preprečevanju kriminala in ravnanju s prestopniki v Ženevi leta 1955 in potrdili z resolucijo Ekonomsko-socialnega sveta št. 663 C (XXIV) z dne 31. julija 1957 in št. 2076 (LXII) z dne 13. maja 1977;
P. ker je politični in domorodni zapornik etnične skupine Pemon Salvador Franco 3. januarja 2021 umrl zaradi bolezni v venezuelskem zaporu, ne da bi bil deležen zdravniške oskrbe, čeprav je imel od novembra 2020 sodno odredbo za premestitev v bolnišnico, ki ni bila upoštevana;
Q. ker režim od 5. januarja 2021 zaostruje napade na zadnje svobodne in neodvisne medijske hiše v državi in jih preganja, jim zasega sredstva in opremo ter s tem sili v takojšnje prenehanje dejavnosti;
R. ker je po poročanju medijev in aktivistov za človekove pravice v spopadu med policijo in tolpami v venezuelski prestolnici Caracas umrlo vsaj 23 ljudi, medtem kot je pogled mednarodne skupnosti uperjen v vlado, ki ji grozi preiskava umorov, ki so jih zakrivile varnostne sile;
1. ponavlja, da bo, dokler v Venezueli ne bo resnično svobodnih, verodostojnih, vključujočih, preglednih in popolnoma demokratičnih volitev, štel za edino legitimno demokratično predstavniško politično telo v državi narodno skupščino, izvoljeno decembra 2015, njenega predsednika Juana Guaidoja in pooblaščeno komisijo, ki jo tudi vodi Guaido, saj so zadnji svobodni izraz Venezuelcev v volilnem procesu; poziva Svet in države članice, naj nedvoumno priznajo ustavno nadaljevanje legitimne venezuelske narodne skupščine, izvoljene leta 2015, in legitimnega začasnega predsednika Venezuele Juana Guaidoja;
2. obžaluje in zavrača nezakonite in nelegitimne parlamentarne volitve, ki izhajajo iz potvorjenega volilnega procesa, organiziranega 6. decembra 2020, in ponavlja, da ta proces ni bil niti v skladu z mednarodno sprejetimi pogoji in standardi niti z venezuelsko zakonodajo, ni bil svoboden in pošten in tudi ni predstavljal volje venezuelskega ljudstva; ne priznava ne legitimnosti ne zakonitosti lažne narodne skupščine, ki je bila ustanovljena 5. januarja 2021 na podlagi teh nedemokratičnih volitev;
3. ponavlja, da je za večrazsežnostno krizo v Venezueli, ki vpliva na celotno regijo, edina trajnostna rešitev politična, mirna in demokratična pot naprej, z verodostojnimi, vključujočimi, svobodnimi, poštenimi in preglednimi predsedniškimi, parlamentarnimi, regionalnimi in lokalnimi volitvami, ki bodo spoštovale mednarodne standarde, jamčile za enake konkurenčne pogoje in neovirano sodelovanje vseh političnih strank ter potekale pod budnim očesom nepristranskih mednarodnih opazovalcev;
4. izraža solidarnost in popolno podporo venezuelskemu narodu, ki trpi posledice hude humanitarne in politične krize, ki se sedaj še poglablja zaradi pandemije COVID-19; opozarja na zaskrbljujočo migracijsko krizo in njene posledice za vso regijo ter izreka pohvalo sosednjim državam za prizadevanja in izkazano solidarnost;
5. poziva k brezpogojni in takojšnji izpustitvi več kot 350 političnih zapornikov v državi, o katerih poročata nevladna organizacija Foro Penal Venezolano in Organizacija ameriških držav;
6. ponovno opozarja na obveznost celovitega zagotavljanja spoštovanja in varstva človekovih pravic v Venezueli ter bo še posebej pozoren na represivne geste, zlasti proti pripadnikom demokratičnih sil; obsoja grožnje podpredsednice nezakonito ustanovljene narodne skupščine Iris Varela, da bo ukazala odvzem prostosti in pregon članov opozicije in predsednika Juana Guaidoja, pa tudi zaseg njihovih sredstev in odvzem državljanstva;
7. obsoja nedavno zatrtje svobode izražanje, ki ga izvaja režim, in zaprtje časopisov in medijskih hiš, ki niso v politični navezi z Madurovim režimom;
8. pozdravlja nedavni sklep Sveta iz junija 2020, s katerim se podaljšujejo usmerjene sankcije proti 11 dodatnim posameznikom, kar ne škoduje prebivalcem Venezuele, ter poziva k takojšnji zaostritvi in razširitvi teh sankcij; meni, da morajo organi EU zato omejiti gibanje posameznikov s seznama, pa tudi njihovih najožjih sorodnikov, ter zamrzniti njihovo premoženje in vizume; poziva tudi k takojšnji prepovedi trgovanja s krvavim zlatom iz Venezuele in njegovega kroženja v EU;
9. ponavlja, da je pomembno še naprej tesno sodelovati z mednarodnimi zavezniki, tj. novo administracijo ZDA in skupino iz Lime, ter tako obnoviti obsežna mednarodna diplomatska prizadevanja, da bi venezuelskemu narodu spet zagotovili demokracijo, pravno državo in blaginjo; poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet k usklajeni politiki na visoki ravni z ZDA in skupino iz Lime, da bi v mednarodnih diplomatskih prizadevanjih oblikovali celovitejši strateški pristop in natančno ocenili čedalje hujše razmere v Venezueli;
10. poziva zakonito narodno skupščino in njenega predsednika Juana Guaidoja, naj poskrbita za popolno preglednost pri upravljanju sredstev, da se zagotovi popolna odgovornost;
11. poudarja, da je kriza v Venezueli najbolj nezadostno financirana kriza na svetu, in poziva mednarodno skupnost, naj izpolni svoje finančne obveznosti ter izplača zneske, namenjene za humanitarno krizo v Venezueli, kot je bilo sklenjeno na donatorski konferenci;
12. v celoti podpira preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s splošno razširjenimi kaznivimi in represivnimi dejanji, ki jih je zagrešil venezuelski režim; poziva Evropsko unijo, naj podpre pobudo držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi začeli preiskavo kaznivih dejanj zoper človečnost, ki jih je zagrešil Madurov režim, da bodo krivci odgovarjali za svoja dejanja;
13. odločno podpira poziv generalnega sekretarja OZN, naj se izvede celovita in neodvisna preiskava ubojev, kakor je bilo zapisano že preteklih sprejetih resolucijah;
14. poziva k vzpostavitvi kontaktne skupine med poslanci Evropskega parlamenta in demokratično izvoljenimi predstavniki pooblaščene komisije narodne skupščine, da se omogočijo redni stiki z zakonitimi demokratičnimi silami v Venezueli;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zakonitemu začasnemu predsedniku republike in narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele Juanu Guaidoju, vladam in parlamentom držav skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav in generalnemu sekretarju Združenih narodov.
- [1] UL C 411, 27.11.2020, str. 185.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0013.
- [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0193.
- [4] UL L 205 I, 29.6.2020, str. 6.