SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu
20.1.2021 - (2021/2505(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0068/2021 (Renew)
B9-0069/2021 (ECR)
B9-0071/2021 (Verts/ALE)
B9-0070/2021 (S&D)
B9-0087/2021 (PPE)
Michael Gahler, Miriam Lexmann, Željana Zovko, Sandra Kalniete, David McAllister, Paulo Rangel, Andrius Kubilius, Antonio López-Istúriz White, Tomáš Zdechovský, Vladimír Bilčík, Inese Vaidere, Michaela Šojdrová, Christian Sagartz, Loránt Vincze, Magdalena Adamowicz, Ivan Štefanec, Janina Ochojska, Eva Maydell, Luděk Niedermayer, Jiří Pospíšil, Stanislav Polčák, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Ioan-Rareş Bogdan, Benoît Lutgen, Maria Walsh, Isabel Wiseler-Lima, Seán Kelly, Peter Pollák, Arba Kokalari
v imenu skupine PPE
Kati Piri, Evelyne Gebhardt
v imenu skupine S&D
Nathalie Loiseau, Svenja Hahn, Abir Al-Sahlani, Barry Andrews, Andrus Ansip, Petras Auštrevičius, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Engin Eroglu, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Karin Karlsbro, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Urmas Paet, Samira Rafaela, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Marie-Pierre Vedrenne
v imenu skupine Renew
Jordi Solé, Hannah Neumann
v imenu skupine Verts/ALE
Anna Fotyga, Bert-Jan Ruissen, Witold Jan Waszczykowski, Raffaele Fitto, Hermann Tertsch, Charlie Weimers, Assita Kanko, Nicola Procaccini, Carlo Fidanza, Bogdan Rzońca, Elżbieta Rafalska, Veronika Vrecionová, Valdemar Tomaševski, Alexandr Vondra, Adam Bielan, Elżbieta Kruk, Jadwiga Wiśniewska
v imenu skupine ECR
Marco Campomenosi, Marco Zanni, Anna Bonfrisco, Susanna Ceccardi, Silvia Sardone, Nikolaj Villumsen, Silvia Modig, Malin Björk, Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga[1], z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu[2], z dne 24. novembra 2016 o primeru Gui Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem[3], z dne 4. februarja 2016 o primeru pogrešanih knjižnih založnikov v Hongkongu[4] in z dne 17. decembra 2020[5], zlasti ob upoštevanju, da je treba oblikovati učinkovito evropsko zakonodajo o potrebni skrbnosti podjetij,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko[6] in z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko[7],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih priporočil o Hongkongu, zlasti priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (VP/PP) z dne 21. oktobra 2018 o Hongkongu, 20 let po predaji[8],
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika z dne 7. januarja 2021 v imenu EU o množičnih aretacijah ljudi, vključenih v predhodne volitve v Hongkongu v boju za demokracijo julija 2020, izjave uradne govorke z dne 29. decembra 2020 o sojenju desetim prebivalcem Hongkonga, izjave visokega predstavnika v imenu EU z dne 12. novembra 2020 o razrešitvi članov hongkonškega zakonodajnega sveta, izjave uradne govorke z dne 2. novembra 2020 o aretaciji več poslancev, ki podpirajo demokracijo, in nekdanjih poslancev v Hongkongu, izjave uradne govorke z dne 24. septembra 2020 o aretaciji Joshue Wonga in drugih borcev za demokracijo, izjave uradne govorke z dne 10. avgusta 2020 o nedavnih aretacijah in racijah v skladu z zakonom o državni varnosti v Hongkongu, izjave visokega predstavnika v imenu EU z dne 3. avgusta 2020 o preložitvi volitev v hongkonški zakonodajni svet in izjave visokega predstavnika v imenu Evropske unije z dne 1. julija 2020 o zakonodaji o državni varnosti, ki jo je kitajski narodni ljudski kongres sprejel za Hongkong,
– ob upoštevanju izjave konference predsednikov Parlamenta z dne 6. julija 2020,
– ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega narodnega ljudskega kongresa 30. junija 2020 sprejel zakon o državni varnosti v Hongkongu,
– ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 17. junija 2020 o Hongkongu,
– ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,
– ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske z dne 19. decembra 1984 o vprašanju Hongkonga, znane tudi kot skupna izjava Kitajske in Velike Britanije,
– ob upoštevanju 13. letnega strukturiranega dialoga, ki je potekal 28. novembra 2019 v Hongkongu,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 12. marca 2019 z naslovom EU-Kitajska – strateška vizija (JOIN(2019)0005),
– ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker je 5. januarja 2021 hongkonška policija aretirala 53 predstavnikov demokratične opozicije in aktivistov, ki so bili v skladu z zakonom o državni varnosti v Hongkongu obtoženi rušenja oblasti; ker so bili aretirani organizatorji in kandidati julijskih demokratičnih predhodnih volitev pred volitvami v zakonodajni svet Posebnega upravnega območja Hongkong, nekdanji člani sveta, člani okrožnih svetov in ameriški odvetnik, ki sodeluje v gibanju za demokracijo; ker so banke vsem 53 aretiranim po navodilih hongkonške policije zamrznile skupno 1,6 milijona HKD; ker so bili vsi pridržani razen treh izpuščeni proti varščini, proti njim pa poteka preiskava;
B. ker je bil to zadnji primer številnih aretacij predstavnikov in aktivistov demokratične opozicije ter drugih ukrepov za spodkopavanje demokratičnih institucij v Hongkongu od uveljavitve zakona o državni varnosti 1. julija 2020; ker je bilo na podlagi tega zakona aretiranih že 93 pripadnikov opozicije; ker so ker 1. septembra 2020 strokovnjaki OZN za človekove pravice potrdili, da je ta zakon izjemno sporen tako z vidika zakonitosti kot zaradi neupravičenega omejevanja pravice do mirnega zbiranja, svobode izražanja in svobode združevanja;
C. ker je hongkonški minister za varnost izjavil, da so aretirani posamezniki osumljeni poskusa ohromitve vlade tako, da bi na podlagi demokratičnih pravic pridobili večino v zakonodajnih organih;
D. ker so bili številni izvoljeni politiki, naklonjeni demokraciji, politično odstavljeni na podlagi resolucije narodnega ljudskega kongresa z dne 10. novembra 2020, s katero naj bi domoljubje postala pravna zahteva za zakonodajalce, zaradi česar so odstopili skoraj vsi člani opozicije v zakonodajnem svetu; ker Kitajska komunistična partija in državni tisk vedno pogosteje napadata hongkonško sodstvo, ki je bilo prej neodvisno;
E. ker je 15. januarja 2021 omrežje Hong Kong Broadband Network na zahtevo hongkonških oblasti na podlagi zakona o državni varnosti blokiralo prodemokratično spletno mesto; ker ta prvi primer cenzure interneta na podlagi zakona o državni varnosti vzbuja zaskrbljenost, da nameravajo hongkonške oblasti na podlagi te zakonodaje tudi v prihodnje omejevati svobodo izražanja in obveščanja na spletu; ker bi to imelo škodljive posledice za državljanske svoboščine in demokracijo;
F. ker se je hongkonška vlada odločila, da volitve v zakonodajni svet, ki naj bi prvotno potekale 6. septembra 2020, preloži za eno leto, kar je očiten poskus oviranja opozicije, ki je prvič imela resnično možnost, da dobi večino; ker je hongkonška voditeljica Carrie Lam takoj po uveljavitvi zakona o državni varnosti razglasila, da so bile predhodne volitve nezakonite in da ta zakon potencialno kršijo;
G. ker so kitajske oblasti 23. avgusta 2020 aretirale dvanajst hongkonških aktivistov, ki naj bi poskušali z ladjo pobegniti iz Hongkonga; ker je bilo deset od dvanajstih aktivistov v sojenju, ki ni spoštovalo pravice obtožencev do dolžnega pravnega postopanja, obsojenih na zaporno kazen od 7 mesecev do 3 let na podlagi obtožbe nezakonitega prečkanja meje; ker je eden od teh aktivistov, Kok Tsz-Lun, 19-letni študent z dvojnim kitajskim in portugalskim državljanstvom, tudi državljan EU; ker so bili obtoženci pridržani brez možnosti stikov, sojenje pa je potekalo v Shenzenu; ker jim je bila zavrnjena tudi pravica do izbire pravnega zastopnika;
H. ker sta bili z njihovim pridržanjem in sojenjem, ki je potekalo v Shenzhenu, kršeni načeli o poštenem sojenju in dolžnem pravnem postopanju; ker je bilo 15. januarja 2021 kitajskemu odvetniku za človekove pravice Lu Siweiju odvzeta odvetniška licenca, ki mu jo je pokrajinski oddelek za pravosodje v Sečuanu preklical, ker je zastopal enega od dvanajstih aktivistov; ker se je odvetnik za človekove pravice Ren Quanniu 19. januarja 2021 udeležil obravnave v pokrajinskem pravosodnem oddelku v Henanu, da bi izpodbijal odločitev sodišča o sprožitvi postopka za preklic njegove licence zaradi iste zadeve; ker obema odvetnikoma grozi odvzem licence, ker sta želela zastopati hongkonške aktiviste, ki so jih kitajske oblasti prestregle med pobegom na Tajvan; ker desetim diplomatom, vključno z nekaterimi predstavniki držav članic EU, ni bilo omogočeno, da bi se 13. januarja 2021 udeležili zaslišanja Lu Siweija v Chengduju;
I. ker je bil 10. avgusta 2020 zaradi kršitve zakona o državni varnosti aretiran Jimmy Lay, medijski mogul in ustanovitelj prodemokratskega časopisa Apple Daily;
J. ker se z zakonom o državni varnosti očitno krši skupna izjava Kitajske in Združenega kraljestva iz leta 1984 in temeljni zakon Posebnega upravnega območja Ljudske republike Kitajske Hongkong iz leta 1990, ki zagotavlja, da bo Hongkong še 50 let po predaji suverenosti ohranil avtonomijo in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ter temeljne pravice in svoboščine, kot so svoboda govora, zbiranja, združevanja in tiska; ker ta zakon tudi Hongkongu onemogoča, da bi spoštoval svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, katerega izvajanje v Hongkongu bo kmalu pregledano;
K. ker je v letnem poročilu organizacije Human Rights Watch navedeno, da je stanje človekovih pravic na Kitajskem najslabše od pokola na Trgu nebeškega miru;
L. ker je Evropska unija še vedno globoko zaskrbljena zaradi zakona Ljudske republike Kitajske o državni varnosti v Hongkongu; ker gre za občutljivo vprašanje, ki ima daljnosežne posledice za Hongkong in njegove prebivalce, državljane EU in tuje državljane, organizacije civilne družbe iz EU in mednarodne skupnosti, pa tudi za poslovno zaupanje v Hongkong; ker so zaradi tega zakona državljani EU v Hongkongu izpostavljeni čedalje večjim tveganjem;
M. ker je EU vedno odločno podpirala načelo „ena država, dva sistema“ in ohranitev visoke stopnje avtonomije Hongkonga v skladu s temeljnim zakonom in mednarodnimi zavezami; ker sta ti načeli v sedanjih okoliščinah na robu nepremostljivega brezna;
N. ker sta se EU in Kitajska decembra 2020 načeloma dogovorili o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko;
1. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi oseb, aretiranih v Hongkongu v prvih dveh tednih leta 2021, in vseh oseb, ki so bile pred tem aretirane na podlagi obtožb v skladu z zakonom o državni varnosti, ter k opustitvi vseh obtožb proti njim; poziva oblasti, naj spoštujejo hongkonško pravno državo, človekove pravice, demokratična načela in visoko stopnjo avtonomije na podlagi načela „ena država, dva sistema“ iz hongkonške ustave ter v skladu z notranjimi in mednarodnimi obveznostmi.
2. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi hongkonških protestnikov, ki so bili aretirani 23. avgusta 2020, ko naj bi poskušali pobegniti v čolnu, in k opustitvi vseh obtožb proti njim; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj prek delegacije EU na Kitajskem še naprej zagotavlja ustrezno pomoč Koku Tsz-Lunu, ki ima dvojno kitajsko in portugalsko državljanstvo – zato je državljan EU – in ki je bil tudi eden od 10 obsojenih v Shenzhenu; poziva kitajske oblasti, naj njihovima zastopnikoma, odvetnikoma za človekove pravice Lu Siweiju in Ren Quanniuju, nemudoma vrnejo licenco za opravljanje odvetniškega poklica;
3. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh miroljubnih hongkonških protestnikov, ki so bili aretirani v zadnjih letih, tudi Joshue Wonga, Ivana Lama in Agnes Chow, in k opustitvi vseh obtožb proti njim; poziva, naj se izvede neodvisna, nepristranska, učinkovita in hitra preiskava policijskega nasilja nad protestniki;
4. poziva oblasti v Hongkongu, naj nemudoma prenehajo uporabljati zakon o državni varnosti, da bi zatirale pravico do svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja; poudarja, da je pomembno preprečiti naslednji korak, to je diskvalifikacijo članov okrožnih svetov in vsakršno spremembo volilnega zakona, ki bi še nadalje omejeval prostor za demokracijo, kar je v nasprotju z zakonskimi jamstvi hongkonške ustave in mednarodnimi obveznostmi in standardi;
5. poziva k popolnemu umiku zakona z naslovom „Sklep Narodnega ljudskega kongresa o vzpostavitvi in dokončanju pravnega sistema posebnega upravnega območja Hongkong in mehanizmov za izvajanje za ohranjanje državne varnosti“, ki škoduje mednarodnemu statusu Hongkonga, saj spodkopava njegovo avtonomijo, neodvisnost pravosodnega sistema in spoštovanje človekovih pravic; poudarja, da bi moralo prebivalstvo Hongkonga uživati svoboščine in visoko stopnjo avtonomnosti, ki jih zagotavljata ustava in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnik je Hongkong;
6. poudarja, da se z zakonom o državni varnosti kršijo zaveze in obveznosti Ljudske republike Kitajske po mednarodnem pravu, zlasti skupne deklaracije Kitajske in Velike Britanije, preprečuje se zaupanje med Kitajsko in EU ter slabi možnosti za prihodnje sodelovanje;
7. izraža zaskrbljenost zaradi vse številnejših napadov Kitajske komunistične partije in kitajskega tiska, ki je pod nadzorom države, na hongkonško sodstvo, katerih namen je vzbujanje dvomov v neodvisnost sodstva; je zaskrbljen, ker bi zakon o državni varnosti lahko bil podlaga za spodkopavanje neodvisnosti hongkonškega sodstva, saj je imenovanje sodnikov v primerih državne varnosti v pristojnosti izvršne predsednice, obtožence pa se lahko izroči celinski Kitajski, da jim sodijo kitajska sodišča;
8. odločno pozdravlja sklep vlade Združenega kraljestva, da bo omogočila podelitev državljanstva več kot milijonu prebivalcev Hongkonga, ki imajo britanskih čezmorski potni list; obsoja kitajske grožnje, da ti potni listi ne bodo priznani kot veljaven potovalni dokument, in je zaskrbljen zaradi zadnjih informacij, da Kitajska domnevno razmišlja o tem, da bi imetnike britanskih čezmorskih potnih listov izključila iz javnih služb ali jim odvzela pravico, da volijo na hongkonških volitvah; poziva Svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj izboljšajo usklajevanje, da bi dosegli uspešno in učinkovito izvajanje svežnja ukrepov za Hongkong, sprejetega julija 2020; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi bolj pregledno oceno teh ukrepov, vključno s hitro vzpostavitvijo tako imenovanega „programa rešilnih čolnov“ za prebivalce Hongkonga v primeru nadaljnjega slabšanja stanja na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
9. poziva EU in evropsko diplomatsko osebje, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo zaščito in podporo miroljubnim aktivistom v Hongkongu, vključno s prisotnostjo na sojenjih, obiski v zaporih, stalnimi in odločnimi stiki z lokalnimi oblastmi popolnoma v skladu s smernicami EU glede zagovornikov človekovih pravic in drugih politik EU na tem področju, vključno z novim akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo;
10. je globoko zaskrbljen zaradi poročil, da nameravajo hongkonške oblasti kazensko preganjati danska poslanca Uffeja Elbæka in Katarino Ammitzbøll, ker sta hongkonškemu aktivistu Tedu Huiju pomagala v izgnanstvo v Združeno kraljestvo; verjame, da so predlagane obtožbe zoper danska poslanca nezakonite in neresnične, in izraža globoko zaskrbljenost zaradi odločenosti Kitajske komunistične partije, da zatre izraze nestrinjanja v hongkonških demokratičnih krogih z ektrateritorialnim izvajanjem zakona o državni varnosti; poziva Kitajsko, naj izpusti nepravično pridržane državljane EU, kot je irski državljan Richard O’Halloran; nadalje poziva Komisijo, naj opravi oceno tveganja o tem, kako bi lahko hongkonški zakon o državni varnosti vplival na evropske državljane;
11. je zlasti ogorčen zaradi nadaljnjega pridržanja švedskega založnika Guija Minhaija ter poziva k odločnemu in vztrajnemu posredovanju EU in držav članic na najvišji ravni, da se zagotovi njegova izpustitev; poziva k izpustitvi Koka Tsz-Luna, ki ima hongkonško in portugalsko državljanstvo, ter zahteva, da se mu omogoči dostop do portugalskega konzularnega osebja in svetovalca po lastni izbiri;
12. pozdravlja odločitev držav članic EU in drugih mednarodnih partnerjev, da začasno prekličejo izvajanje pogodb o izročitvi s Hongkongom; poudarja pomen stalnega opazovanja sojenj in ocenjevanje ter priprave odgovorov na morebitne posledice zakona o državni varnosti zunaj Hongkonga; ponovno poziva države članice, naj prekinejo izvajanje pogodb o izročitvi z Ljudsko republiko Kitajsko in preprečijo izročitev na primer Ujgurov, prebivalcev Hongkonga, Tibetancev ali kitajskih oporečnikov v Evropi, ki bi jim v Ljudski republiki Kitajski sodili na političnih procesih;
13. obsoja dejstvo, da evropske banke pomagajo kitajskim oblastem izvajati zakon o državni varnosti z zamrznitvijo premoženja in bančnih računov nekdanjim prodemokratičnim poslancem in verskim voditeljem;
14. opozarja, da ima Hongkong prost internetni dostop, a je zaskrbljen, ker ima policija na podlagi zakona o državni varnosti pristojnost, da ponudnikom internetnih storitev ukaže prekinitev dostopa do posameznih spletnih strani; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih izjav ponudnika širokopasovnega omrežja v Hongkongu Broadband Network, da bo odstranil vsa spletna mesta, ki bi lahko pozivala k „nezakonitim dejanjem“ na podlagi zakona o državni varnosti, kar pravzaprav pomeni dejansko nevarnost, da bi lahko Hongkong vključili v kitajski požarni zid; poziva hongkonške oblasti, naj nemudoma prekličejo vse že izdane ukaze in ponovno omogočijo popoln dostop do interneta;
15. poziva Svet, naj pospeši razprave o svežnju ukrepov za Hongkong in njihovo oceno in naj preuči možnost takojšnje uvedbe ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom v Hongkongu in na Kitajskem, tudi proti Carrie Lam, Teresi Yeuk-wah Cheng, Xiaju Baolongu, Xiaomingu Zhangu, Luoju Huiningu, Zhengu Yanxiongu, Ping-kienu Tangu, Wai-Chungu Loju in Ka-chiuju Leeju, v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, ob upoštevanju, da je treba v letu 2021 obvezno obnoviti državljanske in politične pravice, in pod pogojem, da je treba na prostost izpustiti predstavnike demokratične opozicije in jim omogočiti sodelovanje na prihodnjih volitvah v skladu z ustavo Posebnega upravnega območja Hongkong;
16. obžaluje, da odločitev o političnem zaključku pobude za konkurenčnost in inovacije ni odražala zahtev Parlamenta iz prejšnjih resolucij o Hongkongu, naj se pogajanja o naložbah uporabijo kot orodje finančnega vzvoda, katerega cilj je ohraniti visoko stopnjo avtonomije Hongkonga ter njegove temeljne pravice in svoboščine; obžaluje, da EU s tem, ko hiti k sklenitvi tega sporazuma, ne da bi sprejela konkretne ukrepe proti hudim kršitvam človekovih pravic, na primer v Hongkongu, Xinjiangu in Tibetu, tvega, da bo spodkopala svojo verodostojnost svetovne akterke na področju človekovih pravic; poudarja, da bo Parlament sporazum skrbno pregledal, vključno z njegovimi določbami o pravicah delavcev, in opozarja Komisijo, da bo pri prošnji za potrditev sporazuma o naložbah ali prihodnjih trgovinskih sporazumov z Ljudsko republiko Kitajsko upošteval razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem, tudi v Hongkongu;
17. poziva EU in vse njene države članice, naj enotno in odločno ukrepajo, da se ustanovi neodvisen organ OZN za spremljanje Kitajske, in sicer s proaktivnim širjenjem koalicij podobno mislečih držav o Kitajski s tako imenovano „formulo Arria“ v varnostnem svetu OZN, s pozivom visoki komisarki OZN za človekove pravice, naj v Svetu OZN za človekove pravice začne preiskavo kršitev, in s pozivom generalnemu sekretarju OZN, naj imenuje posebnega odposlanca za Kitajsko; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, ki so članice Sveta OZN za človekove pravice, naj okrepijo svoja prizadevanja za javno opozarjanje na zaskrbljenost glede kršitev pravic na Kitajskem, na primer s pobudo za sklic posebnega zasedanja o razmerah na področju človekovih pravic na Kitajskem, vključno s Hongkongom, med ciklom Sveta v letu 2021, in poudarja, da članstvo Kitajske v Svetu zahteva, da izpolnjuje višji standard varnosti človekovih pravic;
18. poziva EU, naj se zavzame, da bi generalni sekretar OZN ali visoka komisarka OZN za človekove pravice imenovala posebnega odposlanca OZN ali posebnega poročevalca za razmere v Hongkongu, in se s tem pridružuje pobudi predsednikov odborov za zunanje zadeve Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije; poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika, naj skupaj z mednarodno skupnostjo vzpostavita mednarodno kontaktno skupino za Hongkong;
19. poziva mednarodno skupnost, naj izpolni svoje obljube prebivalcem Hongkonga in sprejme nujne ukrepe brez primere, da bo Kitajska odgovarjala za kršitve mednarodnega prava; ponovno poziva EU in države članice, naj razmislijo o predložitvi zadeve Meddržavnemu sodišču z utemeljitvijo, da odločitev Kitajske, da Hongkongu vsili svoj zakon o državni varnosti, in njegova naknadna uporaba kršita skupno izjavo med Kitajsko in Združenim kraljestvom ter Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;
20. pozdravlja novovzpostavljeni dvostranski dialog med EU in ZDA o Kitajski, ki se je začel 23. oktobra 2020; poziva k okrepljenemu usklajevanju z mednarodnimi partnerji, vključno z novo administracijo ZDA, v zvezi z vsemi vidiki odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko in Hongkongom; vztraja, da morajo biti človekove pravice, s posebnim poudarkom na razmerah v Hongkongu, na dnevnem redu prihodnjega dialoga med EU in ZDA;
21. ugotavlja, da si je Ljudska republika Kitajska s politiko opustitve pristopa „ena država, dva sistema“ zelo odtujila tajvansko prebivalstvo, in poudarja, da je pripravljen sodelovati z mednarodnimi partnerji, da bi pomagali zaščititi demokracijo na Tajvanu;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske Republike Kitajske ter izvršni predsednici in skupščini Posebnega upravnega območja Hongkong.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0174.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0004.
- [3] UL C 224, 27.6.2018, str. 78.
- [4] UL C 35, 31.1.2018, str. 46.
- [5] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0375.
- [6] UL C 433, 23.12.2019, str. 103.
- [7] UL C 399, 24.11.2017, str. 92.
- [8] UL C 369, 11.10.2018, str. 156.