Postopek : 2021/2540(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0116/2021

Predložena besedila :

RC-B9-0116/2021

Razprave :

PV 09/02/2021 - 12
CRE 09/02/2021 - 12

Glasovanja :

PV 11/02/2021 - 8
PV 11/02/2021 - 17

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0054

<Date>{09/02/2021}9.2.2021</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0116/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0117/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0120/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0122/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0125/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0128/2021</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 199kWORD 59k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) in (4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0116/2021 (The Left)

B9-0117/2021 (Verts/ALE)

B9-0120/2021 (S&D)

B9-0122/2021 (Renew)

B9-0125/2021 (ECR)

B9-0128/2021 (PPE)</TablingGroups>


<Titre>o razmerah v Mjanmaru</Titre>

<DocRef>(2021/2540(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Seán Kelly, Isabel Wiseler-Lima, Daniel Caspary, Miriam Lexmann, Tom Vandenkendelaere</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Kati Piri, Marianne Vind</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Urmas Paet, Izaskun Bilbao Barandica, Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Svenja Hahn, Moritz Körner, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Dragoş Tudorache, Nicolae Ştefănuță</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Heidi Hautala, Hannah Neumann</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Anna Fotyga</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Marisa Matias</Depute>

<Commission>{The Left}v imenu skupine The Left</Commission>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Mjanmaru

(2021/2540(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju ljudstva Rohinga, zlasti resolucij z dne 22. novembra 2012[1], 20. aprila 2012[2], 20. maja 2010[3], 25. novembra 2010[4], 7. julija 2016[5], 15. decembra 2016[6], 14. septembra 2017.[7], 14. junija 2018[8], 13. septembra 2018[9] in 19. septembra 2019[10],

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 in z dne 10. decembra 2018 o Mjanmaru/Burmi,

 ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 23. aprila 2020 o podaljšanju veljavnih omejevalnih ukrepov proti Mjanmaru še za 12 mesecev,

 ob upoštevanju šestega dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Mjanmarom, ki je prek videokonference potekal 14. oktobra 2020,

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. februarja 2021 o Mjanmaru,

 ob upoštevanju izjave o Mjanmaru, ki jo je 2. februarja 2021 v imenu Evropske unije podal podpredsednik/visoki predstavnik,

 ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 23. marca 2018 o spolnem nasilju, povezanem s konflikti (S/2018/250),

 ob upoštevanju poročil Sveta OZN za človekove pravice o Mjanmaru in stanju človekovih pravic rohinških muslimanov in drugih manjšin,

 ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola v Mjanmaru ter učinku etničnih konfliktov z vidika spola z dne 22. avgusta 2019 (A/HRC/42/CRP.4),

 ob upoštevanju poročil posebne poročevalke za človekove pravice v Mjanmaru, Urada visokega komisarja za človekove pravice in poročil nadzornega mehanizma Mednarodne organizacije dela,

 ob upoštevanju sklepa Meddržavnega sodišča z dne 23. januarja 2020 o zahtevi za izrek začasnih ukrepov, ki jo je podala Republika Gambija v zadevi o uporabi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Gambija proti Mjanmaru),

 ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,

 ob upoštevanju člena 25 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

 ob upoštevanju skupne izjave diplomatskih misij v Mjanmaru z dne 29. januarja 2021 o podpori demokratični tranziciji v Mjanmaru in prizadevanjem za spodbujanje miru, človekovih pravic in razvoja v državi,

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. februarja 2021 o Mjanmaru,

 ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 3. februarja 2021, v kateri so obsodili državni udar v Mjanmaru,

 ob upoštevanju izjave za medije, ki jo je o Mjanmaru 5. februarja 2021 podal varnostni svet OZN,

 ob upoštevanju izjave za medije, ki jo je 5. februarja 2021 podal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres,

 ob upoštevanju izjave predsednika Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) z dne 1. februarja 2021 o dogodkih v Republiki zveze Mjanmar,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

 ob upoštevanju izjav posebnega poročevalca OZN za Mjanmar Toma Andrewsa,

 ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A. ker je mjanmarska vojska, znana kot Tatmadav, 1. februarja 2021 več kot očitno ravnala v nasprotju z mjanmarsko ustavo ter aretirala predsednika Vin Mjinta in državno svetnico Aung San Su Či, pa tudi številne vodilne člane vlade, z državnim udarom prevzela nadzor nad zakonodajno, pravosodno in izvršilno vejo oblasti ter za leto dni razglasila izredne razmere;

B. ker so v odziv na državni udar v več mestih po državi izbruhnili protesti; ker je 7. februarja 2021 približno 100.000 ljudi miroljubno protestiralo proti državnemu udaru v Jangonu; ker je bilo od 1. februarja 2021 približno 164 politikov, vladnih uradnikov, predstavnikov civilne družbe, menihov in pisateljev nezakonito aretiranih oziroma je bil zanje odrejen hišni pripor; ker je vojska v odziv na nadaljnje proteste 8. februarja v največjih mestih v državi razglasila vojno pravo, uvedla policijsko uro ter prepovedala, da bi se zbralo več kot pet ljudi;

C. ker je na parlamentarnih volitvah. ki so v Mjanmaru potekale 8. novembra 2020, zmagala Narodna liga za demokracijo (NLD) in dobila 396 od 476 sedežev (okrog 83 % vseh razpoložljivih sedežev); ker so bile to po skoraj 50 letih vojaške diktature druge sporne volitve in ker je Stranka Unije za solidarnost (USDP), ki jo podpira Tatmadav, dobila le 33 sedežev; ker je stranka NLD tako le še povečala svoj delež glasov, pridobljen leta 2015 na prvih demokratičnih volitvah v Mjanmaru po letu 1990, na katerih je NLD dobila 360 sedežev, stranka USDP pa 41; ker vojska ni priznala že volitev leta 1990, na katerih je NLD dobila 392 od 492 razpoložljivih sedežev;

D. ker je bila na vseh demokratičnih volitvah doslej zabeležena približno 70-odstotna volilna udeležba, kar priča o tem, da državljani Mjanmara podpirajo demokracijo;

E. ker bi se na dan državnega udara moral prvič sestati novi parlament; ker je bila z vojaškim udarom prezrta demokratično izražena voljo mjanmarskih prebivalcev, v njem pa se odseva namera Tatmadava, da znova prevzame popolno oblast nad državo, kakor jo je že imel med vojaško vlado, ki se je uradno končala leta 2012, a v resnici še traja; ker je Tatmadav napovedal, da bodo nove volitve potekale po enoletnih izrednih razmerah, kar pomeni, da v tem obdobju ne bo parlamentarnega zastopstva;

F. ker je 70 izvoljenih poslancev 4. februarja 2021 kljub državnemu udaru zapriseglo in obljubilo, da bo še naprej ohranjalo funkcijo parlamenta in izvajalo svoj mandat predstavnikov ljudstva;

G. ker se Tatmadav nedvomno zaveda, da med prebivalstvom uživa zelo nizko podporo, zato ni hotel sprejeti volilnega izida in se je skliceval na množično volilno prevaro, pri čemer pa sklicevanj ni podkrepil z dokazi; ker mjanmarska volilna komisija in opazovalci volitev obtožb Tatmadava niso potrdili; ker je iz vrst Tatmadava in stranke Unije za solidarnost in razvoj (USDP), ki ga politično zastopa, v zadnjih tednih slišati več obtožb o nepravilnostih pri volitvah, zato so pozvali zvezno volilno komisijo Mjanmara, naj posreduje; ker vojska organizira demonstracije v svojo podporo; ker se približno 1,5 milijona volivcev, pripadnikov etničnih manjšin na konfliktnih območjih, večinoma Rohingejcev, ni smelo udeležiti volitev; ker mjanmarski zakon o državljanstvu določa, da Rohingejci niso državljani, temveč tuji rezidenti, zaradi česar so brez državljanstva;

H. ker je ta državni udar očitna kršitev mjanmarske ustave iz leta 2008; ker mjanmarska ustava določa, da lahko civilno oblast učinkovito konča le predsednik; ker je bil tako vojaški udar 1. februarja 2021 protiustaven, saj je bil predsednik Vin Mjint nezakonito aretiran;

I. ker je Tatmadav kot začasnega predsednika imenoval generala Mjint Sveja; ker bo najpomembnejše odločitve verjetno še naprej sprejemal glavni poveljnik vojske, general Min Aung Hlaing, ki je zaradi sodelovanja pri pregonu muslimanske manjšine na mednarodnih seznamih sankcij;

J. ker je Tatmadav po državnem udaru močno omejil prostor za delovanje civilne družbe in medijev, vključno s popolnim odklopom interneta in družbenih medijev; ker mednarodni opazovalci Tatmadav obtožujejo, da z lažnimi novicami manipulira javno mnenje o državnem udaru; ker so bile po vsej državi uvedene omejitve družbenih medijev, televizija pa oddaja izključno televizijski kanal Myawaddy TV, ki je v lasti vojske;

K. ker se vojska političnih tekmecev in kritikov običajno znebi tako, da jih obtoži banalnih kaznivih dejanj; ker je bila Aung San Su Či aretirana in pozneje obtožena nezakonitega uvoza vsaj 10 voki-tokijev; ker je bil odstavljeni predsednik Vin Mjint 1. februarja 2021 pridržan, ker naj bi kršil izredne predpise zaradi koronavirusne krize, obtožujejo pa ga, da naj bi med lanskoletno volilno kampanjo pozdravil vozilo s svojimi podporniki; ker Aung San Su Či in Vin Mjintu v primeru obsodbe grozi do triletna zaporna kazen; ker bi jima lahko predkaznovanost onemogočila vrnitev na javni položaj;

L. ker se je približno 100 skupin pridružilo gibanju državljanske nepokorščine, ki je poleg drugih sektorjev pozvalo tudi k stavki v zdravstvu;

M. ker ima Mjanmar dolgo zgodovino demokratičnega boja in vojaškega zatiranja; ker se je vojska vse od neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948, predvsem v dolgem obdobju med 1962 in 2015, trdno oklepala oblasti, omejevala vsakršen demokratični napredek, vključno z organizacijami civilne družbe, kratila človekove pravice in zapirala opozicijske aktiviste, med njimi dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 1991 Aung San Su Či, ki je bila v letih 1989–2010 večinoma v hišnem priporu;

N. ker je sedanja ustava začela veljati leta 2008 in ker so organizacije za človekove pravice pred volitvami v zvezi z njo izrazile zaskrbljenost, saj Tatmadavu zagotavlja 25 % sedežev v parlamentu, s čimer daje vojski dejansko pravico, da vloži ugovor na vse nadaljnje ustavne spremembe, za katere bi bilo potrebnih 75 % glasov; ker ustava zagotavlja tudi, da Tatmadav ohrani popoln nadzor nad varnostnimi silami, policijo ter ministrstvi za notranje zadeve, obrambo in mejne zadeve;

O. ker se je začela država po vrsti protestov in notranjih spopadov kmalu po letu 2010 demokratično postopoma odpirati, s čimer so se povečale državljanske svoboščine in dosegel počasen demokratični napredek, opazen na splošnih volitvah leta 2015 in številnih nadomestnih volitvah, na katerih je večinoma zmagala opozicijska stranka NLD;

P. ker je Mjanmar, ki ima od leta 2015 delno demokratično in civilno vlado, glede na negotove splošne razmere ostal v stanju nestabilnosti in napetosti, saj so imele prodemokratične sile in Tatmadav, čeprav so delile mnenje o nekaterih projektih gospodarskega razvoja in gospodarskih reformah, povsem različno vizijo o usmeritvi države v prihodnosti;

Q. ker demokratičnemu odprtju Mjanmara, ki poteka od leta 2010 naprej, v veliki meri botruje potreba po gospodarskem razvoju, saj je bila država zaradi vojaške vladavine in obupnega stanja na področju človekovih pravic podvržena strogim mednarodnim sankcijam; ker so bile zaradi sicer neodločnih demokratičnih reform nekatere mednarodne sankcije sčasoma odpravljene, kar je omogočilo gospodarski razvoj in koristilo velikemu delu mjanmarskega prebivalstva; ker se z vojaškim udarom ponovno vzpostavlja država pred procesom demokratizacije, hkrati pa so ogroženi pogoji za odobritev preferencialov iz sheme „vse razen orožja“ in odpravo sankcij;

R. ker so se kršitve človekovih pravic, zlasti v zvezi z muslimansko manjšino v Mjanmaru, še posebej Rohingejci, ki jim mjanmarska vlada ne priznava statusa etnične skupine v državi, nadaljevale tudi po demokratičnem odprtju in dosegle tragični vrhunec v grozodejstvih, ki so jih Združeni narodi označili kot etnično čiščenje, kar je privedlo do množičnega izseljevanja beguncev v sosednji Bangladeš; ker je rohinška manjšina kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti v Mjanmaru tarča pregona še dandanes;

S. ker je mjanmarska vlada povečini preslišala mednarodne pozive k prenehanju etničnega čiščenja nad Rohingejci; ker je Parlament zaradi tega septembra 2019 Aung San Su Či, takratno državno svetnico in ministrico za zunanje zadeve Mjanmara, izključil iz skupnosti nagrade Saharova, ker ni ukrepala zoper te dobro dokumentirane kršitve človekovih pravic; ker so bile odtlej proti vojski, vladajočemu generalu Min Aung Hlaingu ter drugim osebam izrečene mednarodne sankcije zaradi kršitve človekovih pravic;

T. ker so v Mjanmaru številne etnične skupine, med njimi Rohinga, Karen, Arakan, Šan in Čin; ker je zaradi notranjih konfliktov v minulih desetletjih življenje izgubilo več tisoč ljudi; ker je bilo zaradi nedavnih spopadov v državi Kajin od decembra 2020 razseljenih 4000 ljudi; ker naj bi vojska v zadnjih letih zagrešila hude kršitve človekovih pravic in grozodejstva, vključno s posilstvi in vojnimi zločini, kar je Mednarodno kazensko sodišče (MKS) spodbudilo k temu, da je začelo preiskavo, pri tem pa poseben poudarek namenilo položaju manjšine Rohinga; ker je neodvisna mednarodna misija za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru pozvala k preiskavi in pregonu generala Min Aung Hlainga, ker naj bi na severu zvezne države Rakhine zagrešil genocid, v zveznih državah Rakhine, Kačin in Šan pa hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva;

U. ker je Meddržavno sodišče v sklepu z dne 23. januarja 2020 v zadevi Gambija proti Mjanmaru, ki se nanaša na Konvencijo o genocidu in Rohingejce, izdalo odredbo za začasne ukrepe; ker je mjanmarska vlada, katere obrambo pred Meddržavnim sodiščem je vodila Aung San Su Či, obtožbe o genocidu označila za zavajajoče in pomanjkljivo prikazovanje dejanskih razmer; ker je mjanmarska vlada v več predsedniških direktivah sprejela le nekaj ukrepov proti kršitvam človekovih pravic; ker mora spremeniti ali razveljaviti še ključne zakone, ki dopuščajo diskriminacijo Rohingejcev, med drugim tudi zakon o državljanstvu iz leta 1982;

V. ker EU ves čas poziva, naj se tisti, ki so za ta kazniva dejanja odgovorni, privedejo pred sodišče, in ker je podprla resoluciji, sprejeti 27. septembra 2018 v Svetu za človekove pravice in 16. novembra 2018 v tretjem odboru generalne skupščine OZN; ker so najvišji vojaški predstavniki, ki so vodili napade na Rohingejce, še vedno na svojih položajih in so sodelovali pri državnem udaru; ker je Parlament že večkrat obsodil kršitve človekovih pravic ter sistematično in splošno napadanje Rohingejcev;

W. ker Evropska unija od leta 2013 politično in finančno podpira proces demokratične tranzicije v Mjanmaru in si močno prizadeva za spodbujanje miru, človekovih pravic in razvoja v državi; ker je EU oktobra 2015 v vlogi mednarodne priče podpisala sporazum o premirju po vsej državi, kar odraža njeno ključno vlogo pri podpori mirovnemu procesu; ker je EU v obdobju 2014–2020 Mjanmaru namenila 688 milijonov EUR razvojne pomoči; ker za Mjanmar veljajo prednosti trgovinskih preferencialov v okviru sheme „vse razen orožja“, ki omogoča dostop do enotnega trga EU brez dajatev in kvot; ker se je proces tesnejšega sodelovanja v okviru te sheme začel že leta 2018, poudarek pa je predvsem na spoštovanju konvencij o človekovih pravicah in pravic delavcev;

X. ker je Svet 23. aprila 2020 za eno leto (do 30. aprila 2021) podaljšal omejevalne ukrepe proti Mjanmaru, vključno z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja za 14 visokih mjanmarskih vojaških in mejnih uslužbencev ter policijskih uradnikov, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic Rohingejcev, vaščanov iz etničnih manjšin in civilistov v zveznih državah Rakhine, Kačin in Šan; ker zoper generala Min Aung Hlainga in namestnika glavnega poveljnika Soe Vina niso bili uvedeni omejevalni ukrepi;

Y. ker naj bi v zvezni državi Rakhine ostalo približno 600.000 Rohingejcev, ki so neprestano tarča diskriminacijskih ukrepov in ravnanja ter jim sistematično kršijo temeljne pravice, jih samovoljno aretirajo ali zapirajo v prenatrpana taborišča, jim ne dovolijo svobodnega gibanja in jim zelo omejujejo dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva;

Z. ker je Mednarodni denarni sklad teden pred državnim udarom v Mjanmar nakazal 350 milijonov USD nujne pomoči zaradi pandemije koronavirusa;

AA. ker se Tatmadav in njegovi generali soočajo s številnimi obtožbami o korupciji in so tesno vpleteni v mjanmarsko gospodarstvo, saj imajo v lasti močne konglomerate, nadzorujejo trgovino države z dragocenim žadom in lesom, upravljajo infrastrukturo, kot so pristanišča in jezovi, vodijo bančništvo, zavarovalništvo, bolnišnice, športne centre in medije; ker vojaški udar ogroža nadaljnje mednarodne naložbe, turizem in finance;

BB. ker so številni mednarodni akterji, med njimi Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Japonska, Indija, Avstralija in Kanada, obsodili državni udar, ga kritizirali in izrazili zaskrbljenost; ker je predsednica združenja ASEAN podala izjavo, v kateri je pozvala k dialogu, spravi in vrnitvi v običajno stanje; ker sta indonezijski predsednik Joko Widodo in malezijski predsednik vlade Muhyiddin Yassin 5. februarja 2021 zahtevala, da se na to temo skliče posebno zasedanje združenja ASEAN;

CC. ker je generalni sekretar OZN Guterres državni udar označil kot „povsem nesprejemljivega“; ker je varnostni svet OZN podal izjavo za javnost, v kateri je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega prevzema oblasti v Mjanmaru ter pozval k takojšnji izpustitvi izvoljene voditeljice Aung San Su Či in predsednika Vin Mjinta; ker sta Kitajska in Rusija preprečili, da bi varnostni svet OZN sprejel ostrejše besedilo; ker je posebni poročevalec OZN za Mjanmar Tom Andrews 7. februarja 2021 objavil izjavo, v kateri je Svet OZN za človekove pravice pozval, naj skupaj z drugimi deležniki nemudoma skliče posebno sejo;

DD. ker je predobravnavni senat III Mednarodnega kazenskega sodišča 14. novembra 2019 odobril preiskavo kaznivega dejanja deportacije Rohingejcev iz Mjanmara v Bangladeš; ker glede na najnovejše poročilo neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru z dne 16. septembra 2019 mjanmarska vlada s svojimi ukrepi še vedno obsežno in sistematično napada Rohingejce v zvezni državi Rakhine, kar pomeni preganjanje in druga hudodelstva zoper človečnost;

1. izreka sočutje in podporo mjanmarskemu ljudstvu pri mirnem in legitimnem boju za demokracijo, svobodo in človekove pravice;

2. odločno obsoja vojaški prevzem oblasti, ki ga je 1. februarja 2021 izvedel Tatmadav pod vodstvom generala Mina Aunga Hlainga, kot državni udar, in poziva Tatmadav, naj, da ne bi ogrozili celotnega demokratičnega napredka, doseženega v preteklih letih, v celoti spoštuje izid demokratičnih volitev novembra 2020, nemudoma vzpostavi civilno vlado, prekliče izredne razmere in vsem izvoljenim poslancem omogoči, da začnejo izvajati svoj mandat, da bi znova vzpostavili ustavni red in demokratična pravila; poziva EU in njene države članice ter mednarodno skupnost, naj ne priznajo mjanmarskega vojaškega vodstva, vključno z generalom Min Aung Hlaingom, generalom Soe Vinom in vršilcem dolžnosti predsednika Mjint Svejem, ter naj ustrezno ukrepajo;

3. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi predsednika Vin Mjinta, državne svetnice Aung San Su Či in vseh drugih, ki so bili nezakonito aretirani pod pretvezo lažnih volitev ali goljufivih rezultatov oziroma drugih banalnih, neutemeljenih obtožb; opominja Tatmadav, da tovrstne obtožbe dodatno zmanjšujejo njegovo verodostojnost znotraj države in na mednarodnem prizorišču; poudarja, da mora mjanmarska vojska pojasniti, na kateri pravni podlagi so bile aretirane osebe pridržane, prav tako pa zagotoviti, da bodo njihove pravice v celoti spoštovane, vključno z zaščito pred slabim ravnanjem, pa tudi dostopom do odvetnikov po lastni izbiri in obiskom družinskih članov;

4. obsoja, da je Tatmadav po državnem udaru zatrl neodvisne aktiviste, medije in organizacije civilne družbe; poziva k takojšnji izpustitvi vseh aktivistov civilne družbe, menihov in novinarjev, ki so bili aretirani zgolj zaradi izražanja nestrinjanja, in vztraja, da se jim ne sme kršiti pravica do mirnega protesta proti temu nezakonitemu državnemu udaru in da se proti civilistom ne sme izvajati povračilnih ukrepov;

5. pozdravlja, da so bile 8. novembra 2020 v Mjanmaru organizirane druge demokratične volitve, in poziva vse zadevne strani, naj dosledno spoštujejo voljo prebivalstva Mjanmara; poziva vse strani, naj nadaljujejo demokratično tranzicijo v Mjanmaru; vztraja, da je treba nemudoma sklicati oba domova zvezne skupščine, da bo lahko potekala njuna ustanovna seja ter da bo na popolnoma pregleden in demokratičen način imenovano najvišje vodstvo države, vključno s predsednikom, podpredsednikoma in novo civilno vlado; ponovno opozarja na ponudbo podpredsednika/visokega predstavnika, da je Evropska unija pripravljena podpreti dialog z vsemi ključnimi deležniki, ki želijo stanje razrešiti v dobri veri in v državi znova vzpostaviti ustavni red;

6. poziva Tatmadav, naj spoštuje splošni volilni izid z dne 8. novembra 2020, nemudoma prekliče izredne razmere in oblast preda izvoljeni civilni oblasti; opozarja, da je treba vse obtožbe o nepravilnostih pri volitvah podpreti z dokazi in preiskati po ustrezni demokratični poti, pri čemer je treba v celoti spoštovati odločitve legitimne oblasti; meni, da je aktualna zvezna volilna komisija, ki jo je Tatmadav imenoval 3. februarja 2021, nelegitimna in ne more potrditi preteklih ali prihodnjih volilnih izidov; vztraja, da je treba brez odlašanja ponovno vzpostaviti prejšnjo zvezno volilno komisijo;

7. poziva vojsko in legitimno izvoljeno vlado Mjanmara pod vodstvom predsednika Vin Mjinta, naj začneta svoboden in pošten postopek za snovanje in uveljavitev nove ustave, pri katerem bo sodelovalo mjanmarsko ljudstvo, da bi vzpostavili resnično demokracijo in državo, ki bo delovala za dobrobit in blaginjo vsega mjanmarskega prebivalstva, zlasti pa bo zagotavljala priznanje in zastopanost vseh etničnih skupin v Mjanmaru, tudi Rohingejcev, ter bo zagotavljala varnost, svobodo, sožitje in mir za vse;

8. ostro kritizira kratenje državljanskih in človekovih pravic ter omejevanje svobode izražanja in zbiranja, v zvezi s tem pa odločno obsoja omejevanje svobode medijev z odklopom interneta ter omejevanjem in blokiranjem dostopa do družbenih medijev, kot sta Facebook in Twitter;

9. poudarja, da poleg sedanje pandemije covida-19 odklop telekomunikacij še dodatno ogroža prebivalstvo, prav tako pa tudi notranji konflikti, v katere so vpletene oborožene skupine in ki v več delih države ogrožajo civiliste; zato poudarja, da je treba nemudoma znova priklopiti vse telefonske in internetne storitve;

10. opominja na izjavo podpredsednika/visokega predstavnika, da Evropska unija pričakuje, da ne bo v nobenem trenutku ogrožena varnost državljanov Mjanmara in držav članic ter da bo EU preučila vse možnosti, ki jih ima na voljo, da bi poskrbela za zmago demokracije;

11. izreka spoštovanje državljanom Mjanmara, ki že več desetletij prestajajo vojaško vladavino in si, čeprav uživajo le omejene demokratične svoboščine, prizadevajo za demokratično državo, prav tako pa jim čestita za prepričljivo, približno 70-odstotno udeležbo na volitvah 2020, ki jasno izraža težnjo državljanov, da bi sodelovali pri demokratičnem vodenju svoje države;

12. znova izraža odločno podporo zagovornikom civilne družbe in demokracije v Mjanmaru ter poziva EU in njene institucije, naj si še naprej prizadevajo za napredek v civilni družbi, pa čeprav ta prizadevanja trenutno – morda tudi za daljši čas – omejuje sedanja vojaška vlada;

13. znova izraža svoje temeljno prepričanje, da so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic temeljnega pomena za trajnostno in resnično vključujočo gospodarsko rast in blaginjo;

14. znova poudarja, da je Aung San Su Či, kljub temu da ni ustrezno obsodila kršitev človekovih pravic manjšin v Mjanmaru, za prebivalce države še vedno simbol, ko gre za demokratične težnje in ambicije za pravičnejšo in bolj demokratično prihodnost;

15. izraža zaskrbljenost zaradi vse več prirejenih in manipuliranih informacij, ki jih daje v državi v obtok Tatmadav, in meni, da je vse večja prisotnost lažnih novic v Mjanmaru vse bolj skrb vzbujajoča;

16. opominja državo, da mora izpolnjevati svoje obveznosti in zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistven element sheme „vse razen orožja“; poziva Evropsko komisijo, naj hitro začne preiskavo na podlagi člena 19(1)(a) uredbe o splošnem sistemu preferencialov, da bi začasno ukinili trgovinske preferenciale, ki jih v posebnih sektorjih uživa Mjanmar, zlasti podjetja v lasti pripadnikov vojske, Evropski parlament pa naj o tem redno obvešča; poziva EU in njene države članice, naj povečajo pritisk na Tatmadav in sprejmejo vse ukrepe, ki so jim na voljo, da bi zagotovile vrnitev izvoljenih predstavnikov na oblast; poziva Komisijo, naj pripravi postopne sankcije, da bi se ustrezno odzvala na obstoječe in morebitne nadaljnje kršitve, pri tem pa naj ne izključi morebitnih drugih ukrepov, na primer sankcij proti odgovornim za državni udar, in naj hkrati upošteva pozitivne učinke predhodno odobrenih trgovinskih preferencialov na civilno družbo in civilno gospodarstvo;

17. poziva Komisijo, naj za podjetja s sedežem v EU izda nujna navodila ter jih posvari pred tveganji v zvezi s človekovimi pravicami, izgubo ugleda in pravnimi tveganji, ki jih prinaša poslovanje z mjanmarsko vojsko; odločno poziva podjetja s sedežem v EU, naj zagotovijo potrebno skrbnost na področju človekovih pravic ter poskrbijo, da nimajo vezi z mjanmarskimi varnostnimi silami, posameznimi pripadniki ali subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, ter da neposredno ali posredno ne prispevajo k vojaškemu zatiranju demokracije in človekovih pravic; poziva podjetja s sedežem v EU, tudi matične holdinge in hčerinske družbe, naj nemudoma ponovno ocenijo svoje poslovne vezi z Mjanmarom ter prekinejo vse odnose s podjetji, povezanimi z vojsko; opozarja, da se pripravlja zakonodaja o primerni skrbnosti podjetij, v skladu s katero bodo podjetja iz EU in podjetja, ki delujejo na enotnem trgu, dolžna zagotavljati potrebno skrbnost na področju človekovih pravic, hkrati pa bo s to zakonodajo zagotovljeno, da bodo podjetja, ki prispevajo h kršitvam človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Mjanmaru ali so povezana z njimi, odgovarjala za svoja dejanja v skladu z nacionalnim pravom;

18. poziva institucije EU in druge mednarodne finančne organizacije, naj pozorno spremljajo finančne dejavnosti Tatmadava in njegovih članov ter preučijo, katere ukrepe bi bilo mogoče sprejeti, če se razmere v Mjanmaru ne bi izboljšale oziroma bi se še zaostrile;

19. poziva Unijo in države članice, naj spodbujajo mednarodno usklajevanje, da bi preprečili nezakonit izvoz nedovoljenega blaga iz Mjanmara, kar bi ekonomsko koristilo zlasti vojski, ter da bi ustavili proizvodnjo nezakonitega blaga, zlasti izkoriščanje naravnih virov, kot je nezakonito posekan les;

20. poziva Svet, naj pregleda embargo EU na orožje za Mjanmar ter ga po možnosti spremeni, da bo vključeval tudi opremo za nadzor in izdelke z dvojno rabo, ki bi jih lahko vojska uporabila pri zatiranju pravic in nasprotovanja;

21. poziva EU, naj nadaljuje s programi, s katerimi pomaga državljanom te države, in jim glede na sedanjo krizo po potrebi še bolj pomaga, med drugim s pobudami za humanitarno pomoč in podporo demokraciji; pozdravlja, da so se Avstrija, Finska, Francija, Nemčija, Nizozemska in Poljska 1. julija 2020 odločile, da bodo Mjanmaru zamrznile odplačevanje dolga v višini 98 milijonov USD, da bi mu tako pomagale pri spoprijemanju s hudimi posledicami pandemije covida-19; poziva države članice, naj zagotovijo, da razvojna pomoč ne bo speljana prek kanalov mjanmarske vlade, ki so zdaj v rokah Tatmadava;

22. meni, da bi lahko združenje ASEAN, tako kot leta 2008 po opustošenju ciklona Nargis, po potrebi delovalo kot kanal za pomoč mednarodne skupnosti Mjanmaru; spodbuja združenje ASEAN, naj prevzame dejavno posredniško vlogo v sedanji krizi v Mjanmaru; meni, da so lahko misije za opazovanje volitev učinkovit način, kako lahko združenje ASEAN podpre utrjevanje demokracije v svojih državah članicah, saj volilnemu procesu dajejo dodatno legitimnost;

23. poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj se poveže s podobno mislečimi partnerji, kot so Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Japonska, Indija, Avstralija, Kanada in predvsem članice združenja ASEAN, ter v tesnem sodelovanju z njimi oblikuje stališča in pobude, da bi si prizadevali v Mjanmaru čim prej znova vzpostaviti civilno vlado;

24. poziva, naj se mednarodnim opazovalcem humanitarnih razmer, vključno s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice, posebnim poročevalcem OZN za stanje glede človekovih pravic v Mjanmaru in posebnimi postopki Sveta za človekove pravice, omogoči takojšen in neoviran dostop do celotnega ozemlja Mjanmara; pozdravlja tesno sodelovanje med EU in OZN ter drugimi mednarodnimi organizacijami v zvezi z Mjanmarom;

25. pozdravlja izjavo varnostnega sveta OZN, v kateri poziva, naj se vsi pridržani takoj izpustijo; poziva varnostni svet OZN, naj čim prej sprejme resolucijo, s katero bo obsodil državni udar, ki ga je izvedel Tatmadav, ter naloži jasne, zavezujoče in izvršljive ukrepe, če bo Tatmadav še naprej kršil demokratične procese;

26. poziva EU in njene države članice, naj se zavzemajo za to, da se na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice sprejme resolucija o Mjanmaru;

27. nadalje poziva Kitajsko in Rusijo, naj dejavno sodelujeta v mednarodni diplomaciji in izpolnita odgovornost, ki jo imata kot stalni članici varnostnega sveta OZN, ter pričakuje, da bosta prevzeli konstruktivno vlogo pri spremljanju razmer v Mjanmaru;

28. čestita generalnemu sekretarju OZN Antóniu Guterresu za odločne besede o dejanjih mjanmarske vojske in pozdravlja izjavo predsednika združenja ASEAN o razvoju dogodkov v Republiki zveze Mjanmar, v kateri je bilo poudarjeno, kako pomembno je spoštovati načela demokracije, pravne države in dobrega upravljanja ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine;

29. opozarja na večetnično naravo Mjanmara in poziva Tatmadav, naj v celoti spoštuje neodtujljive pravice vseh etničnih skupin, pri tem pa poudarja, da bo Evropska unija še naprej pozorno spremljala ukrepe vojaškega vodstva v zvezi z manjšinami, zlasti Rohingejci, ki so v preteklosti že trpeli zaradi okrutnih dejanj; v zvezi s tem izreka zahvalo in izraža spoštovanje bangladeški vladi in prebivalcem, ki so sprejeli in še naprej gostijo približno milijon rohinških beguncev iz Mjanmara; odločno poudarja, da je Mjanmar navsezadnje odgovoren za te begunce, zato mora zagotoviti njihovo varno, humano in urejeno vrnitev in ponovno vključitev v državo; poziva, naj se omogoči poln in neoviran dostop humanitarne pomoči do Mjanmara;

30. ponovno ostro obsoja vse pretekle in sedanje kršitve človekovih pravic ter sistematične in vsesplošne napade, vključno z uboji, nadlegovanjem, posilstvi in uničevanjem lastnine, ki jih oborožene sile izvajajo nad ljudstvom Rohinga in ki jih lahko po podatkih neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru in urada visoke komisarke OZN za človekove pravice enačimo z genocidom, vojnimi hudodelstvi in hudodelstvi zoper človečnost; poudarja, da Tatmadav že ves čas ne spoštuje mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava;

31. pozdravlja, da je Svet EU za zunanje zadeve leta 2018 zoper vojaško osebje in uradnike Tatmadava, mejno stražo in policiste, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic rohinškega prebivalstva, ponovno uvedel sankcije in jih razširil, ter pričakuje, da bodo te osebe v okviru sistema sankcij stalno preverjali;

32. ponavlja, da podpira odločitev glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne predhodno preiskavo hudodelstev zoper ljudstvo Rohinga, in vse druge primerne pobude, ki bodo pripomogle k temu, da bodo odgovorni za grozodejstva, vključno z generalom Min Aung Hlaingom in generalom Soe Venom, za svoja dejanja odgovarjali;

33. poziva Svet, naj spremeni mandat sedanjega sistema omejevalnih ukrepov in vključi kršitve demokracije ter naj usmerjene sankcije razširi na celotno mjanmarsko vojaško vodstvo, vključno z vsemi, ki so sodelovali pri državnem udaru, in pravnimi subjekti, ki so v njihovi neposredni lasti;

34. toplo pozdravlja vodilno vlogo EU pri vzpostavitvi neodvisnega preiskovalnega mehanizma OZN za Mjanmar, da bi zbrali, združili, zavarovali in analizirali dokaze o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih in kršitvah, storjenih v Mjanmaru od leta 2011; poziva Mjanmar, naj se vključi v mednarodna prizadevanja za odgovornost ter naj neodvisnemu preiskovalnemu mehanizmu za Mjanmar končno odobri popoln dostop do države; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj zagotovijo, da bo imel neodvisni preiskovalni mehanizem OZN za Mjanmar potrebno finančno in drugo podporo za izvrševanje svojega mandata;

35. poziva podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj pozorno spremljajo razmere v Mjanmaru, podpredsednik/visoki predstavnik pa naj redno poroča Odboru Parlamenta za zunanje zadeve, da bi vzpostavili ustrezen parlamentarni dialog o teh pomembnih in zaskrbljujočih razmerah;

36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje legitimnemu predsedniku in legitimni vladi Mjanmara, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic EU, vladam in parlamentom Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Japonske, Indije, Avstralije, Kanade in držav članica združenja ASEAN, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebnemu poročevalcu OZN za stanje glede človekovih pravic v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice, mjanmarskemu parlamentu (pjidaungsu hlutav) ter predsedniku, državni svetnici in vojski Mjanmara.

[1] UL C 419, 16.12.2015, str. 189.

[2] UL C 258E, 7.9.2013, str. 79.

[3] UL C 161E, 31.5.2011, str. 154.

[4] UL C 99E, 3.4.2012, str. 120.

[5] UL C 101, 16.3.2018, str. 134.

[6] UL C 238, 6.7.2018, str. 112.

[7] UL C 337, 20.9.2018, str. 109.

[8] UL C 28, 27.1.2020, str. 80.

[9] UL C 433, 23.12.2019, str. 124.

[10] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0018.

Zadnja posodobitev: 10. februar 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov