SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o političnih razmerah v Ugandi
10.2.2021 - (2021/2545(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0138/2021 (Verts/ALE)
B9-0139/2021 (S&D)
B9-0140/2021 (Renew)
B9-0141/2021 (ECR)
B9-0142/2021 (PPE)
Michael Gahler, Isabel Wiseler-Lima, David McAllister, Antonio López-Istúriz White, Paulo Rangel, Miriam Lexmann, Tomáš Zdechovský, Vladimír Bilčík, Inese Vaidere, Vangelis Meimarakis, Tomas Tobé, Christian Sagartz, Loránt Vincze, Magdalena Adamowicz, Janina Ochojska, Eva Maydell, Luděk Niedermayer, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jiří Pospíšil, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Stanislav Polčák, Krzysztof Hetman, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Benoît Lutgen, Maria Walsh, Seán Kelly, Peter Pollák, Romana Tomc, Ioan-Rareş Bogdan
v imenu skupine PPE
Kati Piri, Carlos Zorrinho
v imenu skupine S&D
Nicolae Ştefănuță, Andrus Ansip, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Svenja Hahn, Irena Joveva, Karin Karlsbro, Moritz Körner, Javier Nart, Urmas Paet, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Pierrette Herzberger-Fofana
v imenu skupine Verts/ALE
Anna Fotyga, Karol Karski, Elżbieta Rafalska, Ryszard Czarnecki, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Elżbieta Kruk, Adam Bielan, Jadwiga Wiśniewska, Assita Kanko, Bogdan Rzońca, Valdemar Tomaševski, Eugen Jurzyca, Witold Jan Waszczykowski
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o političnih razmerah v Ugandi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ugandi,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 20. januarja 2021 o volitvah v Ugandi,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 12. januarja 2021 o bližajočih se volitvah v Ugandi,
– ob upoštevanju pripomb veleposlanika EU Attilia Pacificija z dne 12. januarja 2021 o zamrznitvi bančnih računov nevladnih organizacij;
– ob upoštevanju skupnih lokalnih izjav delegacij Evropske unije v Ugandi ter tamkajšnjih diplomatskih misij Avstrije, Belgije, Danske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Švedske in Norveške z dne 26. novembra 2020 o nedavnem nasilju v Ugandi, povezanem z volitvami;
– ob upoštevanju izjave za medije o Ugandi, ki jo je 8. januarja 2021 dala uradna govorka visoke komisarke OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 29. decembra 2020, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi represije ob volitvah v Ugandi,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948, katere podpisnica je Uganda,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Uganda ratificirala 21. junija 1995,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev z dne 27. junija 1981,
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju z dne 30. januarja 2007,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju z dne 10. decembra 1984,
– ob upoštevanju ustave Republike Ugande, sprejete leta 1995 in spremenjene leta 2005,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum iz Cotonouja) z dne 23. junija 2000[1], zlasti člena 8(4) o nediskriminaciji,
– ob upoštevanju skupne strategije EU in Afrike,
– ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev v Ugandi z dne 18. februarja 2016;
– ob upoštevanju skupne lokalne izjave skupine Partnerji za demokracijo in upravljanje (PDG) z dne 23. decembra 2020 o aretaciji zagovornikov človekovih pravic v Ugandi;
– ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,
– ob upoštevanju državnega okvirnega programa za Ugando v okviru 11. evropskega razvojnega sklada,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker so se ugandski volivci 14. januarja 2021 kljub številnim poročilom o nepravilnostih podali na volišča, da bi izvolili predsednika in poslance, in ker je volilna komisija 16. januarja 2021 kot zmagovalca z 59 % glasov razglasila predsednika Yowerija Musevenija, ki je na oblasti že 35 let in naj bi tako začel še svoj šesti mandat, medtem ko je glavni opozicijski voditelj Robert Kyagulanyi Ssentamu, znan tudi kot Bobi Wine, prejel 35 % glasov; ker je bilo volilne izide težko potrditi, saj volilna komisija ni upoštevala pravil o štetju glasovnic;
B. ker je predvolilno kampanjo za ugandskega predsednika v letu 2020 zaznamovalo nasilje, opozicijski kandidati, organizacije civilne družbe, zagovorniki človekovih pravic, volilni strokovnjaki in novinarji pa so pri uveljavljanju svojih legitimnih pravic doživljali sistematično represijo in ustrahovanje; ker so policija in varnostni organi uporabljali pretirano silo, kar je omajalo zaupanje v volilni proces;
C. ker so oblasti pred volitvami, tj. od jeseni 2020, zaostrovale represivne ukrepe zoper politično opozicijo, varnostni organi pa so aretirali glavne opozicijske kandidate Bobija Wina, Patricka Oboija Amuriata in generalpodpolkovnika Henryja Tumukundeja, razgnali njihove shode in medijem onemogočali poročanje o volitvah;
D. ker je bil Patrick Oboi Amuriat, predsedniški kandidat opozicijske stranke Forum za demokratične spremembe (FDC), pred volitvami večkrat aretiran, udeleženci njegove predvolilne kampanje so bili 9. novembra 2020 razgnani s solzivcem, policija pa je 6. januarja 2021 celo streljala na njegov sprevod;
E. ker je vse večja militarizacija predvolilne kampanje postala še posebej očitna 18. in 19. novembra 2020, ko so varnostne sile razgnale protestnike, ki so zahtevali izpustitev tedaj pridržanega predsedniškega kandidata Bobija Wina, v spopadih v sedmih okrajih po državi je zatem umrlo najmanj 54 protestnikov, na stotine jih je bilo aretiranih, mnogi pa so pogrešani;
F. ker je bil opozicijski kandidat Bobi Wine po volitvah dejansko v hišnem priporu, saj so varnostne sile obkrožile njegovo hišo in jo nadzorovale 11 dni;
G. ker je 1. februarja 2021 pri ugandskem vrhovnem sodišču vložil zahtevo za razveljavitev volilnih rezultatov, češ da je prišlo do številnih goljufij, na primer da so vojaki polnili volilne skrinjice, glasovali v imenu drugih ljudi in volivcem preprečevali vstop na volišča; ker so predsedniku Museveniju po zadnjih štirih volitvah izpodbijali volilnie rezultate na vrhovnem sodišču;
H. ker je Bobi Wine 7. januarja vložil tožbo pri Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), v kateri predsednika Musevenija in devet drugih visokih uradnikov obtožuje številnih kršitev človekovih pravic;
I. ker je bilo na voliščih zelo malo mednarodnih misij opazovalcev in volilnih strokovnjakov, saj jim ugandske oblasti niso izdale akreditacij in tudi niso upoštevale priporočil preteklih misij; ker se je EU ponudila, da bo poslala manjšo skupino opazovalcev volitev, vendar je bila njena ponudba zavrnjena; ker so ZDA odpovedale opazovalno misijo na ugandskih splošnih volitvah, saj je bila večina vlog za akreditacijo zavrnjenih; ker je misija EU za opazovanje volitev v končnem poročilu leta 2016 dala približno 30 priporočil, med drugim da mora biti volilna komisija bolj neodvisna in da je treba varnostnim silam preprečiti uporabo pretirane sile, vendar jih ugandske oblasti niso upoštevale;
J. ker je vlada pred volitvami omejila internetne povezave in uvedla davek na družbene medije ob nakupu internetnih podatkov, po nekaterih navedbah pa naj bi omejila tudi uporabo spletnih sporočil in družbenih medijev; ker je uporaba nekaterih družbenih medijev še vedno omejena;
K. ker so oblasti pandemijo covida-19 izrabile kot izgovor za represijo ter nesorazmerno omejevanje opozicijskih shodov in dejavnosti; ker je Uganda poročala o približno 40.000 primerih covida-19; ker je komisarka OZN za človekove pravice izrazila zaskrbljenost, da so bili ukrepi proti covidu-19 med volilnim procesom izrabljeni za omejevanje političnih svoboščin in političnega udejstvovanja; ker je Uganda 26. decembra 2020 pod pretvezo previdnostnih ukrepov proti covidu-19 prepovedala organizacijo predvolilnih kampanj na območjih, kjer je opozicija še posebej priljubljena, med drugim v Mbarari, Kabaroleju, Luweru, Kaseseju, Masaki, Wakisu, Jinji, Kalungu, Kazu, Kampali in Tororu;
L. ker so bili ukrepi proti širjenju covida-19 v več primerih izrecno usmerjeni proti določenim skupinam, kar je vodilo k pretiranemu nasilju in samovoljnim aretacijam brez možnosti posvetovanja z odvetnikom, o čemer na primer priča policijska racija 29. marca 2020 v Fundaciji otrok sonca (Children of the Sun Foundation, COSF), zavetišču za brezdomne mlade, ki se opredeljujejo kot lezbijke, geji ter biseksualne in transspolne osebe;
M. ker je državni urad za nevladne organizacije novembra 2020 samovoljno prepovedal delovanje novoustanovljeni državljanski organizaciji za opazovanje volitev (National Election Watch Uganda, NEW-U); ker je uprava za finančni nadzor zamrznila bančne račune več organizacijam civilne družbe, med drugim državnemu forumu nevladnih organizacij (Uganda National NGO Forum) in mreži ugandskih žensk (Uganda Women’s Network, UWONET), z neutemeljeno obtožbo, da financirajo terorizem;
N. ker so se ugandske oblasti v zadnjih letih vse pogosteje znašale nad organizacijami civilne družbe, zlasti tistimi, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in volitvami; ker je bil Nicholas Opiyo, ugledni odvetnik za človekove pravice in član mreže Saharova, 23. decembra 2020 aretiran skupaj s tremi drugimi odvetniki – Herbertom Dakasijem, Anthonyjem Odurjem in Esomujem Oburejem – ter članom stranke Platforma narodne enotnosti (NUP) Hamidom Tenywo in obtožen pranja denarja in kršitve ugandskih ustavnih jamstev; ker je bil Opiyo 30. decembra 2020 proti varščini izpuščen, vendar čaka na sojenje; ker odločno zanika vse obtožbe, češ da je bil denar zakonito uporabljen za podporo organizaciji za človekove pravice Chapter Four;
O. ker so pripadniki varnostnih sil med predvolilno kampanjo ugrabili na stotine podpornikov stranke NUP, in neznano število jih je še vedno nasilno pridržanih ali so pogrešani;
P. ker je predsednik Museveni v pismu ministrstvu za finance z dne 2. januarja 2020 naročil, naj prepove delovanje organizaciji za demokratično upravljanje Democratic Governance Facility (DGF); ker DGF financira večino nevladnih organizacij v Ugandi in jo podpirajo številne evropske države, med drugim Avstrija, Norveška, Nizozemska, Švedska, Danska in Irska, njen namen pa je utrditi demokracijo, zaščititi človekove pravice, izboljšati pravno varstvo in povečati odgovornost; ker je resno ovirano izvajanje pomembnih programov, ki jih financira EU;
Q. ker je ugandska novinarska mreža Human Rights Network for Journalists (HNRJ) decembra 2020 opozorila na več kot sto primerov kršitev človekovih pravic zoper novinarje, med drugim o policijskem nasilju, zlasti ko so poročali o političnih kandidatih; ker je policija 30. decembra 2020 napovedala, da bodo lahko o volitvah poročali samo „potrjeni“ novinarji; ker so oblasti konec novembra 2020 izgnale tri kanadske novinarje; ker se je Uganda v indeksu svobode medijev za leto 2020, ki ga je pripravila organizacija Novinarji brez meja, med 180 državami uvrstila na 125. mesto;
R. ker je vlada 12. decembra zamrznila premoženje štirih nevladnih organizacij, ki so med volilno kampanjo spodbujale volilno udeležbo žensk in mladih – to so UWONET, National NGO Forum, Women International Peace Centre in Alliance of Finance Election Monitoring (AFEM) – češ da financirajo terorizem;
S. ker je komisarka OZN za človekove pravice 11. januarja 2021 obsodila vse slabše stanje človekovih pravic v Ugandi in opozorila na številne kršitve človekovih pravic, med drugim svobode izražanja, mirnega zborovanja in udeležbe, pa tudi na samovoljne usmrtitve, aretacije in pridržanje ter mučenje;
T. ker je predvolilno kampanjo in izjave predsednika Musevenija zaznamovala močno protizahodno naperjena retorika;
U. ker je Uganda ena od držav z najmlajšim in najhitreje rastočim prebivalstvom na svetu in ker so številni prebivalci na miren način uveljavljali svojo volilno pravico; ker ugandska državna volilna komisija ni registrirala približno milijona mladih volivcev, češ da ji primanjkuje materialnih virov;
V. ker je Evropska unija Ugandi prek 11. evropskega razvojnega sklada namenila 578 milijonov EUR, in sicer za dobro upravljanje, infrastrukturne izboljšave, prehransko varnost in kmetijstvo; ker je Uganda prejela tudi 112,2 milijona EUR iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko;
W. ker v okviru mirovne misije OZN v Somaliji (v nadaljnjem besedilu: misija AMISOM) poteka varnostno in razvojno sodelovanje med Ugando ter EU, ZDA in drugimi državami;
X. ker je Uganda na indeksu človekovega razvoja OZN na 159. mestu od 189 držav, na indeksu zaznave korupcije pa je po podatkih organizacije Transparency International med 180 državami na 137. mestu;
Y. ker ima Uganda enega najstrožjih zakonov proti homoseksualnosti na svetu in ker še vedno vladata diskriminacija in nasilje nad osebami LGBTQ+;
Z. ker je Mednarodno kazensko sodišče v prelomni sodbi z 4. februarja 2021 nekdanjega vodjo milice in otroka vojaka Dominica Ongwena iz Ugande spoznalo krivega vojnih hudodelstev in hudodelstev proti človečnosti ter ga obsodilo zaradi 61 posameznih obtožb zločinov umora, posilstev, spolnega suženjstva, ugrabitev in mučenja, ki jih je kot poveljnik nasilnega kulta Gospodove odporniške vojske (Lord’s Resistance Army - LRA) zagrešil med krvavim nasilnim pohodom v Ugandi in sosednjih državah od sredine 80. let prejšnjega stoletja pa do nekaj let nazaj;
1. obžaluje, da volilni postopek ni bil demokratičen in pregleden; obsoja pretirano uporabo sile s strani policije in oboroženih sil med predsedniškimi volitvami ter njihovo vse večje vmešavanje v politični proces; obžaluje, da neodvisnim, lokalnim in mednarodnim opazovalcem volitev ni bilo dovoljeno, da bi spremljali volitve, zato jih ni mogoče oceniti glede na mednarodno priznane standarde; poudarja temeljni pomen svobodnih in poštenih volitev, ki so pogoj za trajnosten in dolgoročen razvoj; v tem duhu čestita ugandskemu ljudstvu, zlasti mladim, za pogum in navdušenje za demokracijo, ki so ga pokazali v tej volilni kampanji;
2. obsoja nasilje, nenehno nadlegovanje in sistematično zatiranje voditeljev politične opozicije v Ugandi ter represijo civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in medijev, motenje platform družbenih medijev in prekinjanje delovanja interneta;
3. zato poziva vlado, naj zaustavi vztrajno uporabo smrtonosne in pretirane sile s strani varnostnih sil, samovoljne aretacije in pridržanja ter napade na opozicijske politike in podpornike, protestnike, zagovornike človekovih pravic in novinarje;
4. poziva ugandsko vlado, naj z nepristranskimi, temeljitimi in neodvisnimi preiskavami streljanja in nasilja, ki so ga zagrešile varnostne sile, vsem žrtvam zagotovi pravico in odgovornost ter poziva ugandsko sodstvo, naj objektivno in neodvisno uporablja veljavni zakonodajni okvir ter v celoti upošteva razpoložljiva dejstva in predložene dokaze; poziva ugandske oblasti, naj nemudoma začnejo neodvisno preiskavo tragičnih dogodkov 18. in 19. novembra 2020 po aretaciji Bobija Wina, v katerih je pod streli policije življenje izgubilo 54 ljudi, več sto pa jih je bilo ranjenih, kar je priznal tudi predsednik Yoweri Museveni, odgovorne pa naj privedejo pred sodišče;
5. poudarja, da so pritožbe na izid volitev in zahteve za preverjanje volilnih izidov temeljna značilnost verodostojnega volilnega procesa; pričakuje, da bodo vse zahteve za preverjanje izidov obravnavane na neodvisno in pregledno, z uporabo ustavnih in pravnih sredstev;
6. poziva oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo ali umaknejo vse obtožbe proti vsem, ki so jih aretirali ali pridržali izključno zato, ker so se udeležili mirnih političnih zborovanj ali zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja in združevanja, med drugim štipendista Saharova Evropskega parlamenta za leta 2016 Nicholasa Opiya; ugandsko vlado opominja, naj spoštuje svobodo izražanja in pravico do svobode gibanja za vse politične akterje in njihove podpornike, ter obsoja sedanje zatiranje civilne družbe; poziva vlado, naj zagotovi, da bo pravica Nicholasa Opiya do dolžnega pravnega postopanja in poštenega sojenja spoštovana po najvišjih standardih;
7. opominja ugandske oblasti, da so dolžne zagotoviti, varovati in spodbujati temeljne pravice, torej državljanske in politične pravice svojih državljanov, pošteno zastopanost ne glede na etnično pripadnost, svobodo govora in svobodo zbiranja, ter potrditi ključno vlogo, ki jo imajo politična opozicija, akterji civilne družbe, novinarji in mediji; poziva oblasti, naj odpravijo vse morebitne omejitve pravice ljudi do svobode mirnega zbiranja, svobode izražanja in svobode združevanja;
8. spominja ugandsko vlado na pomen, ki ga imajo v demokratični družbi svoboda izražanja ter svobodni in pluralistični mediji; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so novinarji, ki poročajo o volitvah, redno žrtve ustrahovanja in nasilja; pričakuje, da bodo ugandske oblasti ustvarile okolje, v katerem bodo lahko novinarji neovirano opravljali svoje delo;
9. poziva ugandske oblasti, naj vsem zagotovijo varen in neomejen dostop do interneta, tudi do družbenih medijev in spletnih sporočilnih platform, ker če ne bodo, bo to pomenilo resno oviro za svobodo obveščanja, vključno s svobodo medijev;
10. poziva ugandske oblasti, naj prenehajo s samovoljnim onemogočanjem dejavnosti civilne družbe ter aretacijami aktivistov civilne družbe in blokiranjem njihovih finančnih sredstev; pri tem najostreje obsoja poskuse omejevanja financiranja civilne družbe, zlasti sklep predsednika Yowerija Musevenija, da se začasno ustavi izvajanje instrumenta za demokratično upravljanje, skupnega sklada v vrednosti več milijonov EUR, ki ga usklajujejo EU in nacionalni razvojni partnerji, da bi podprli skupine, ki si prizadevajo za spodbujanje človekovih pravic, poglobitev demokracije in izboljšanje odgovornosti v Ugandi;
11. pričakuje, da bo ugandska vlada nemudoma prenehala izkoriščati pandemijo covida-19 kot izgovor za uvajanje zakonov in politik, ki kršijo mednarodno pravo, in za omejevanje jamstev na področju človekovih pravic, vključno z neupravičeno omejitvijo pravic do svobode mirnega zbiranja in svobode izražanja, katere glavna tarča so osebe LGTBTQ+; poziva ugandske oblasti, naj spoštujejo pravice in dostojanstvo prebivalcev države ter strogo omejijo uporabo izrednih pooblastil na varovanje javnega zdravja;
12. ostro kritizira stroge ugandske zakone proti homoseksualnosti in poziva k njihovi takojšnji reviziji, skupaj s strategijo za boj proti diskriminaciji in nasilju nad osebami LGBTQ+;
13. poziva delegacijo EU v Ugandi, naj še naprej tesno spremlja položaj oseb LGBTQ+ ter dejavno podpira organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in osebe LGBTQ+ na terenu;
14. poudarja zavezanost in pripravljenost EU, da sodeluje z ugandskimi oblastmi in pomaga pri prepotrebnih demokratičnih reformah in reformah upravljanja; vendar poudarja, da je uspeh tega sodelovanja v veliki meri odvisen od pripravljenosti ugandske strani, da bo dejansko izpeljala te reforme; v zvezi s tem opozarja, da bi lahko sistematična uporaba državne represije in nasilja bistveno vplivala na prihodnje odnose EU z Ugando; poziva EU, naj izkoristi politične vzvode iz programov razvojne pomoči, zlasti programov proračunske podpore, za krepitev varstva in spodbujanja človekovih pravic v Ugandi;
15. vztraja, da morajo EU in drugi mednarodni akterji ohranjati in izboljšati svoj integrirani in usklajeni pristop do Ugande, ki zajema spodbujanje dobrega upravljanja, demokracije in človekovih pravic ter krepitev pravosodnega sistema in pravne države, EU in njene države članice pa poziva, naj te pomisleke izrazijo po javnih in diplomatskih poteh; ponovno poudarja, da je treba v okviru novega mehanizma sankcij EU za kršitve človekovih pravic, tako imenovanega zakona Magnickega, sprejeti sankcije na ravni EU proti posameznikom in organizacijam, odgovornim za kršitve človekovih pravic v Ugandi;
16. priporoča večji nadzor nad fiskalnim upravljanjem in preglednostjo v Ugandi; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej sistematično pregledujeta programe proračunske podpore EU, pri katerih obstaja tveganje, da bodo ugandske oblasti sredstva preusmerile v dejavnosti, ki bi lahko pomagale kršiti človekove pravice in bi bile lahko uperjene proti aktivistom;
17. pozdravlja sodbo v zadevi proti nekdanjemu poveljniku LRA Dominicu Ongwenu, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče spoznalo krivega vojnih hudodelstev in hudodelstev proti človečnosti za grozodejstva, ki jih je zagrešila LRA;
18. ostaja zaskrbljen zaradi splošnih varnostnih razmer v tej regiji in v zvezi s tem poudarja pomembno delo misije AMISOM; poudarja, da bodo njeni dolgoročni cilji doseženi le, če bodo vsi udeleženci za zgled pri spoštovanju pravne države, temeljnih pravic in demokratičnih načel;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, ugandskemu predsedniku, predsedniku ugandskega parlamenta ter Afriški uniji in njenim institucijam.
- [1] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.