Postopek : 2021/2643(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0227/2021

Predložena besedila :

RC-B9-0227/2021

Razprave :

PV 28/04/2021 - 14
CRE 28/04/2021 - 14

Glasovanja :

PV 29/04/2021 - 10
PV 29/04/2021 - 19

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0160

<Date>{28/04/2021}28.4.2021</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0227/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0229/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0230/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0231/2021</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 178kWORD 51k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) in (4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0227/2021 (PPE)

B9-0229/2021 (Verts/ALE)

B9-0230/2021 (Renew)

B9-0231/2021 (S&D)</TablingGroups>


<Titre>o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji</Titre>

<DocRef>(2021/2643(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Leopoldo López Gil, Sandra Kalniete, Esteban González Pons, Michael Gahler, Željana Zovko, Isabel Wiseler-Lima, Francisco José Millán Mon, Gabriel Mato, Juan Ignacio Zoido Álvarez</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Javi López, Marek Belka, Maria-Manuel Leitão-Marques, Ibán García Del Blanco</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Izaskun Bilbao Barandica, Petras Auštrevičius, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Moritz Körner, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Urmas Paet, Dragoș Pîslaru, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Jordi Solé</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo</Depute>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji

(2021/2643(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 20. januarja 2016 o mirovnem procesu v Kolumbiji[1],

 ob upoštevanju trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani[2], ki je bil podpisan 26. julija 2012 v Bruslju, in sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje[3], ki je bil podpisan 2. decembra 2015,

 ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 1. oktobra 2015 o imenovanju Eamona Gilmorja za posebnega odposlanca EU za mirovni proces v Kolumbiji,

 ob upoštevanju končnega sporazuma o končanju oboroženega konflikta in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru, ki so ga 24. novembra 2016 podpisale nacionalna vlada Kolumbije in Revolucionarne oborožene sile Kolumbije – Ljudska vojska (FARC-EP),

 ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN o misiji OZN za preverjanje v Kolumbiji, zlasti poročila z dne 26. marca 2021,

 ob upoštevanju letnega poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 10. februarja 2021 o stanju človekovih pravic v Kolumbiji,

 ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja Janeza Lenarčiča z dne 9. februarja 2021 o odločitvi Kolumbije, da venezuelskim migrantom dodeli status začasne zaščite, in izjave uradnega govorca podpredsednika Komisije/visokega predstavnika z dne 26. februarja 2021 o nasilju nad zagovorniki človekovih pravic v Kolumbiji,

 ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A. ker bo Kolumbija novembra 2021 obeležila peto obletnico podpisa končnega sporazuma o končanju oboroženega konflikta in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru med vlado Kolumbije pod vodstvom predsednika Juana Manuela Santosa in Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije – Ljudsko vojsko (FARC-EP), s katerim se je končal več kot 50 let trajajoči konflikt in ki predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru v državi; ker je Kolumbija kljub dolgim obdobjem izrednega nasilja ohranila demokratično verodostojnost;

B. ker je kolumbijsko ustavno sodišče ocenilo, da bo za uskladitev s končnim sporazumom, desetletnim enotnim načrtom in sedanjim štiriletnim naložbenim načrtom za mir potrebnih vsaj 15 let in skoraj 11,5 milijarde USD sredstev;

C. ker sta se 10. marca 2021 sestala kolumbijski predsednik Iván Duque in predsednik stranke Comunes (nekdanja stranka FARC) Rodrigo Londoño in razpravljala o stanju pri izvajanju končnega sporazuma; ker sta obe strani v dialogu, pri katerem sta pomagala posebni predstavnik generalnega sekretarja OZN za Kolumbijo in vodja misije OZN za preverjanje v Kolumbiji, potrdili, da ostajata zavezani končnemu sporazumu, in se dogovorili, da bosta skupaj pripravili načrt za preostalo obdobje, ki je predvideno za njegovo celovito izvajanje, in da bosta podvojili prizadevanja za ponovno vključevanje nekdanjih borcev in izboljšanje varnostnih jamstev zanje;

D. ker tudi nekdanji gverilski borci napredujejo v procesu ponovnega vključevanja v civilno življenje in ker pravni in ustavni sistem v Kolumbiji sprejema natančne reforme, da bi zagotovili izvajanje zavez iz sporazuma in na njih zgradili prihodnost države;

E. ker sta se pogodbenici končnega sporazuma dogovorili, da se določi posebna jurisdikcija za mir, ki bo vključevala uvedbo celovitega sistema za odkrivanje resnice, zagotavljanje pravice, odškodnine in preprečitev ponovnega konflikta, pa tudi sporazume o odškodninah za žrtve, kot je zapisala visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet v letnem poročilu z dne 10. februarja 2021; ker se Kolumbija sooča z zapleti pri celovitem izvajanju končnega sporazuma, ki so še toliko večji zaradi pandemije covida-19 in prihoda migrantov iz Venezuele;

F. ker je kolumbijska jurisdikcija za mir 26. januarja 2021 razglasila svojo prvo pomembnejšo odločitev, s katero je osem voditeljev nekdanje skupine FARC-EP obtožila vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, kar je doslej najzgovornejši rezultat tranzicijske pravice v državi; ker je jurisdikacija potrdila tudi napredek v preiskavi pokolov za statistiko (škandal Falsos Positivos); ker je jurisdikcija za mir sprejela ukrepe, s katerimi naj bi dosegla napredek pri vzpostavljanju stalnega in tekočega dialoga z voditelji domorodnih skupnosti;

G. ker se še naprej dosega pomemben napredek, ki dokazuje preobrazbeni potencial mirovnega sporazuma, ki prvič vključuje poseben pristop glede na spol; ker bi bilo treba doseči večji napredek pri celovitem programu za zaščitne ukrepe za družbene voditeljice in zagovornice človekovih pravic ter programih za podporo žensk in deklet, ki so žrtve nasilja, vključno s posilstvi in ugrabitvami; ker so različna poglavja tega sporazuma med seboj povezana in je zato nadvse pomembno, da se vidik spola dejavno vključi v vsa področja;

H. ker naj bi kljub dejstvu, da se je zaradi mirovnih pogajanj v Kolumbiji precej zmanjšalo nasilje in število smrtnih žrtev, poslabšanje varnostnih razmer na različnih predelih Kolumbije oviralo mirovni proces, po podatkih OZN namreč zaskrbljujoče naraščajo nasilje, prisilna izginotja, ugrabitve in uboji družbenih voditeljev in voditeljev domorodnih ljudstev, nekdanjih borcev FARC in zagovornikov človekovih pravic; ker so tarča napadov in nasilja tudi varnostne sile;

I. ker je bilo v misiji OZN za preverjanje potrjeno, da je bilo leta 2020 ubitih 73 nekdanjih borcev, kar pomeni, da je bilo od leta 2016, ko je bil podpisan mirovni sporazum, ubitih 248 nekdanjih borcev; ker je Visoki komisariat za človekove pravice prejel informacije, da je bilo lani ubitih 120 zagovornikov človekovih pravic, od tega je 53 primerov potrjenih; ker so leta 2020 zabeležili 69 incidentov, v katerih je življenje izgubilo 269 civilistov, med katerimi je bilo 24 otrok in 19 žensk; ker si je treba po poročanju OZN bolj prizadevati za izvajanje mirovnega sporazuma;

J. ker je generalni sekretar OZN med svoje prednostne naloge vključil obravnavanje nenehnega nasilja nad nekdanjimi borci, skupnostmi, prizadetimi v konfliktih, družbenimi voditelji in zagovorniki človekovih pravic, trajnejše ponovno vključevanje, utrjevanje celovite prisotnosti države na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, podpiranje konstruktivnega dialoga med sprtimi stranmi, da se spodbudi izvajanje mirovnega sporazuma, in izboljšanje pogojev za spravo med stranmi tega spora;

K. ker je kolumbijska vlada leta 2017 začela uradna mirovna pogajanja z Narodno osvobodilno vojsko (ELN); ker je vlada predsednika Ivána Duqueja januarja 2019 kmalu po tem, ko je ELN sprožila avtomobilsko bombo pred policijsko akademijo v Bogoti, v kateri je bilo ubitih 22 ljudi, končala mirovna pogajanja; ker se v nekaterih departmajih nadaljujejo konflikti, v katere je vpletena Narodna osvobodilna vojska, vključno s spopadi z drugimi nezakonitimi oboroženimi akterji in državnimi varnostnimi silami; ker vlada vztraja, da pogovorov ni mogoče nadaljevati, dokler Narodna osvobodilna vojska ne bo prenehala z nasiljem, vključno z ugrabitvami, novačenjem otrok in polaganjem min, Narodna osvobodilna vojska pa vztraja pri stališču, da je treba zahteve vlade obravnavati za pogajalsko mizo;

L. ker je predsednik Kolumbije Iván Duque Márquez, da bi izkazal solidarnost in uredil status približno 1.800.000 venezuelskih migrantov, ki prebivajo v državi, sprejel pomembno odločitev o uveljavitvi statuta začasne zaščite teh ljudi, na podlagi katerega se bodo lahko uradno registrirali, kar jim bo omogočilo boljši dostop do javnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter socialno-ekonomsko vključevanje, tako da bodo manj ranljivi; ker imata Kolumbija in Venezuela več kot 2000 kilometrov dolgo prepustno mejo; ker mejo med Kolumbijo in Venezuelo tvorijo predvsem gosti gozdovi in težko prehoden teren, zaradi česar je dovzetna za nezakonite dejavnosti in organizirani kriminal;

M. ker je skrbniški sklad EU za Kolumbijo mobiliziral 128 milijonov EUR iz proračuna EU, od 21 držav članic, Čila in Združenega kraljestva; ker je njegov peti strateški odbor 22. januarja 2021 določil prihodnje strateške usmeritve;

N. ker ima bistveno vlogo v tem mirovnem procesu civilna družba, saj združuje organizacije za varstvo človekovih pravic, združenja žensk, podeželske skupnosti, afrokolumbijske skupnosti ter domorodne skupine, ki so pripravili številne pobude in predloge na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

O. ker Evropska unija in Kolumbija tesno sodelujeta na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, njuno sodelovanje pa temelji na memorandumu o soglasju iz novembra 2009 in trgovinskem sporazumu med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, katerega namen ni le izboljšati gospodarskih in trgovinskih odnosov med pogodbenicami, temveč tudi utrditi mir, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in blaginjo njihovih državljanov; ker je Kolumbija strateška partnerica, ki je nadvse pomembna za stabilnost v regiji; ker sta EU in Republika Kolumbija vzpostavili okvir za sodelovanje Republike Kolumbije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje, ki so začele veljati 1. marca 2020;

P. ker se ta tesni odnos kaže tudi na področju mednarodnega sodelovanja pri večstranskih vprašanjih skupnega interesa, kot so prizadevanja za mir ter boj proti terorizmu in trgovini s prepovedanimi drogami;

1. ponovno izraža podporo mirovnemu sporazumu v Kolumbiji in pozdravlja nedavni dialog med stranema ter priznava njuna politična prizadevanja, realizem in vztrajnost; ponavlja, da je pripravljen še naprej na vso moč politično in finančno podpirati celovito izvajanje tega mirovnega sporazuma in spremljati pokonfliktno fazo, v kateri je bistveno, da so še naprej udeležene lokalne skupnosti in organizacije civilne družbe in da se ustrezno upoštevajo prioritete žrtev, kar zadeva resnico, pravico, odškodnine in jamstva, da se grozote ne bodo ponovile; ponovno izraža solidarnost z vsemi žrtvami;

2. poudarja, da se kolumbijski mirovni sporazum pogosto navaja kot model za ves svet, zaradi odločenosti obravnavati vprašanja, ki so povzročila konflikt, in da se osredotoča predvsem na pravice in dostojanstvo žrtev; opozarja, da je treba izvajati vse dele tega zapletenega, inovativnega sporazuma, saj so povezani pri obravnavanju temeljnih vzrokov konflikta; poziva kolumbijsko vlado, naj si še naprej prizadeva za napredek pri izvajanju vseh vidikov mirovnega sporazuma;

3. pozdravlja napredek, ki ga je Kolumbija dosegla na področjih, kot so celostna reforma podeželja, programi za razvoj podeželja, spoštovanje pravic žrtev, reševanje problema prepovedanih drog, nadomeščanje nezakonitih poljščin, vračanje zemljišč in ponovno vključevanje nekdanjih borcev, ter spodbuja dodatna prizadevanja za izvajanje vseh vidikov mirovnega sporazuma, zlasti tistih socialno-ekonomskih področij, kjer je bil dosežen manjši napredek; poudarja, kako pomembno je, da mirovni proces spremljajo odločna prizadevanja za boj proti neenakosti in revščini, vključno z iskanjem pravičnih rešitev za ljudi in skupnosti, ki so prisiljeni zapustiti svoje ozemlje; meni, da je treba posebej pomagati skupnostim, ki so med konfliktom utrpele nesorazmerno škodo, kot so afrokolumbijske in avtohtone skupnosti; priznava delo teritorialnih svetov za mir, spravo in sobivanje;

4. poudarja temeljno in zgodovinsko vlogo razvojnih načrtov s teritorialnim pristopom (PDET), ki so jih oblikovale skupnosti v 170 občinah, ki so jih zapuščanje prebivalcev, revščina in nasilje najbolj prizadeli;

5. pozdravlja vse ukrepe, ki jih je že sprejela jurisdikcija za mir, da bi ustvarila prihodnost, ki bo temeljila na izgradnji miru in v kateri ne bo nekaznovanja, ter jo poziva, naj nadaljuje to pomembno delo kljub številnim izzivom, kot so zamude pri izvajanju zakonodaje; poziva kolumbijske oblasti, naj ohranijo samostojnost in neodvisnost integriranega sistema za resnico, pravico, odškodnino in preprečevanje ponovitve kršitev ter ga zaščitijo, saj pomembno prispeva k trajnemu miru;

6. obsoja uboje zagovornikov človekovih pravic, nekdanjih borcev FARC ter družbenih voditeljev in voditeljev domorodnih ljudstev ter nasilje nad njimi; poudarja, da je obravnavanje še vedno trajajočega nasilja nad njimi eden večjih izzivov v Kolumbiji; ugotavlja, da se je konflikt zaostril na podeželskih območjih države, in obžaluje nasilje, ki ga na teh območjih v glavnem povzročajo nezakonite oborožene skupine in organizirani kriminal, povezan s trgovino s prepovedanimi drogami in nezakonitim rudarjenjem; ugotavlja, da je bilo prijavljenih več primerov prisilnega razseljevanja, prisilnega novačenja, spolnega nasilja nad otroki in ženskami, pokolov, mučenja in drugih grozodejstev ter napadov na etnične skupnosti in organe ter pritisk na javne organe; poziva, naj se preiskave opravijo hitro in pregledno ter se odgovorne privede pred sodišče; poziva kolumbijsko državo, naj okrepi in zagotovi zaščito in varnost družbenih in političnih voditeljev, socialnih aktivistov ter zagovornikov okoljskih in podeželskih skupnosti; je posebej zaskrbljen zaradi težavnih razmer v departmaju Cauca, kot je izpostavljeno v izjavi OZN;

7. priznava prizadevanja za boj proti kriminalu organiziranih oboroženih skupin in drugih organizacij; poudarja, da je treba sprejeti nujne ukrepe za povečanje njihove zaščite, zato poziva, naj se poveča integrirana prisotnost države na ozemljih ter naj državna komisija za varnostna jamstva sprejme javno politiko za razbitje kriminalnih združb; v zvezi s tem pozdravlja strateški načrt za varnost in zaščito oseb, ki se ponovno vključujejo;

8. pozdravlja, da se je veljavnost zakona o žrtvah podaljšala do leta 2031 in njegov proračun povečal v korist več kot devet milijonov oseb, ki so vpisane v enotni register žrtev, in učinkovito politično udeležbo skupine FARC, ki je zdaj stranka Comunes, in napredek, dosežen pri ponovni vključitvi skoraj 14.000 nekdanjih borcev; pozdravlja, da je vlada kupila zemljišča sedmih od 24 nekdanjih območij za usposabljanje in ponovno vključevanje, in poudarja, da tja napotuje  varnostne sile in izvaja tudi ukrepe socialne zaščite, ki zajemajo več kot 13.000 nekdanjih bojevnikov;

9. priznava prizadevanja kolumbijskih institucij in jih spodbuja, da bi v večji meri zagotovile polno in trajno spoštovanje človekovih pravic, v skladu s svojo dolžnostjo, da zagotovijo varnost svojih državljanov; opozarja, da se je stopnja umorov zmanjšala, saj od leta 2019 do leta 2020 znižala s 25 na 23,7 umorov na 100.000 prebivalcev, kot je navedeno v poročilu visoke komisarke OZN za človekove pravice; se zaveda, da je kolumbijska vlada zavezana zaščiti družbenih voditeljev, zagovornikov človekovih pravic, nekdanjih borcev in oddaljenih skupnosti;

10. je zaskrbljen, ker nekdanji gverilski borci vse doslej niso razkrili informacij o poteh trgovanja s prepovedanimi drogami in virih financiranja kriminalnih združb, ki napadajo zagovornike človekovih pravic, voditelje in nekdanje borce, čeprav so dolžni to razkriti; je prav tako zaskrbljen, ker se je 31. decembra 2020 iztekel rok, do katerega naj bi nekdanje sile FARC-EP zagotovile sredstva za odškodnine žrtvam, zagotovljeno pa je bilo le 4 % dogovorjenih sredstev;

11. poziva vlado, naj v sedanjih gospodarskih razmerah sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje strukturnih sprememb, ki jih priporoča OZN in ki bodo pripomogle k izboljšanju splošnih razmer in čim boljšemu izkoriščanju potenciala mirovnega sporazuma za izboljšanje stanja človekovih pravic v Kolumbiji; poziva organizacije civilne družbe, naj sodelujejo pri ponovni vzpostavitvi na spravi zasnovanega sobivanja v Kolumbiji;

12. ponavlja, da nasilje ni legitimna oblika političnega boja, in vse tako misleče poziva, naj sprejmejo demokracijo z vsem, kar spada zraven, in vsemi zahtevami, kar pomeni, da je najprej treba odložiti orožje ter se za svoje ideje in cilje zavzemati po demokratičnih pravilih in načelih pravne države; v zvezi s tem poziva Narodno osvobodilno vojsko, ki jo EU uvršča med teroristične organizacije, in disidentske skupine FARC-EP, naj končajo  nasilje in teroristične napade na prebivalstvo v Kolumbiji ter se nemudoma trdno in odločno zavežejo miru v Kolumbiji;

13. želi spomniti na doseženi napredek pri odstranjevanju protipehotnih min v 129 občinah in opozarja, da je bil rok za odstranitev teh min podaljšan do leta 2025;

14. Kolumbiji izreka pohvalo za izjemno odločitev, da bo približno 1.800.000 venezuelskim migrantom, ki prebivajo v državi, podelila začasni status zaščite, kar bo prispevalo k uveljavljanju in varstvu njihovih človekovih pravic ter zmanjšanju človeškega trpljenja venezuelskih migrantov v Kolumbiji, hkrati pa omogočilo boljšo oskrbo, tudi v zvezi s cepljenjem proti covidu-19, zaščito in vključevanje v družbo; upa, da bo pobuda EU, namenjena podpori regionalnih prizadevanj za obvladovanje migracijske krize, utrla pot močnejši podpori Kolumbije, ki bo v skladu z njeno izjemno solidarnostjo, in poziva druge člane mednarodne skupnosti, naj Kolumbijo v tem procesu skupaj podprejo; poziva k okrepitvi odziva, da bi našli politično in demokratično rešitev krize v Venezueli;

15. poziva Komisijo in Evropski svet, naj v novem proračunskem obdobju podvojita politično in finančno podporo Kolumbiji v okviru novih instrumentov sodelovanja;

16. opozarja na prispevek EU, zlasti prek Evropskega sklada za mir v Kolumbiji, ki svoja sredstva usmerja zlasti v celostno reformo podeželja in ponovno vključevanje, posebno pozornost pri tem pa namenja programom PDET in formalizaciji lastništva zemljišč;

17. opozarja na sodelovanje zasebnega sektorja pri podpori žrtvam, ponovnem vključevanju, nadomeščanju nezakonitih poljščin in podpori 170 občin, vključenih v razvojne načrte s teritorialnim pristopom; poziva Komisijo, naj poglobi sinergijo med trgovinskim sporazumom in novimi instrumenti sodelovanja, namenjenimi zagotavljanju dostopa do evropskega trga, izmenjav in naložb, da bi zagotovila vzdržnost produktivnih projektov in prihodkov upravičenega prebivalstva ter dosegla, da bi bilo manj izpostavljeno udeležbi v kriminalu in nezakonitih gospodarskih dejavnostih;

18. meni, da bo uspešno izvajanje mirovnega sporazuma iz leta 2016, ki je prispevek k svetovnemu miru in stabilnosti, še naprej ključna prednostna naloga okrepljenih dvostranskih odnosov, ki temeljijo na memorandumu o soglasju, ki ga je Svet odobril januarja letos; prav tako spodbuja nadaljnje sodelovanje med EU in Kolumbijo, da bi s krepitvijo sinergije med njunim trgovinskim partnerstvom ter mirovnim sporazumom izboljšali možnosti za preživljanje kolumbijskih državljanov in državljanov EU; podpira podaljšanje mandata posebnega odposlanca za mir v Kolumbiji;

19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, sedanjemu predsedstvu EU, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.

 

[1] UL C 11, 12.1.2018, str. 79.

[2] UL L 354, 21.12.2012, str. 3.

[3] UL L 333, 19.12.2015, str. 3.

Zadnja posodobitev: 28. april 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov