Predlog skupne resolucije - RC-B9-0236/2021Predlog skupne resolucije
RC-B9-0236/2021

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Rusiji, primeru Alekseja Navalnega, kopičenju vojske na meji z Ukrajino ter ruskih napadih v Češki republiki

28.4.2021 - (2021/2642(RSP))

v skladu s členoma 132(2) in (4) Poslovnika
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0236/2021 (Verts/ALE)
B9-0237/2021 (Renew)
B9-0250/2021 (S&D)
B9-0251/2021 (PPE)
B9-0252/2021 (ECR)

Michael Gahler, Željana Zovko, Andrius Kubilius, Sandra Kalniete, Isabel Wiseler-Lima, Andrzej Halicki, Antonio López-Istúriz White, Miriam Lexmann, David Lega, Rasa Juknevičienė, Jerzy Buzek, Riho Terras, Arba Kokalari, Tomáš Zdechovský, Luděk Niedermayer, Vladimír Bilčík, Traian Băsescu, Jiří Pospíšil, Stanislav Polčák, Eugen Tomac, Michaela Šojdrová
v imenu skupine PPE
Marek Belka, Włodzimierz Cimoszewicz, Tonino Picula
v imenu skupine S&D
Bernard Guetta, Petras Auštrevičius, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Moritz Körner, Dragoș Pîslaru, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache
v imenu skupine Renew
Sergey Lagodinsky
v imenu skupine Verts/ALE
Anna Fotyga, Veronika Vrecionová, Ruža Tomašić, Jadwiga Wiśniewska, Witold Jan Waszczykowski, Elżbieta Rafalska, Hermann Tertsch, Charlie Weimers, Jan Zahradil, Jacek Saryusz-Wolski, Zdzisław Krasnodębski, Adam Bielan, Elżbieta Kruk, Zbigniew Kuźmiuk
v imenu skupine ECR


Postopek : 2021/2642(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B9-0236/2021
Predložena besedila :
RC-B9-0236/2021
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o Rusiji, primeru Alekseja Navalnega, kopičenju vojske na meji z Ukrajino ter ruskih napadih v Češki republiki

(2021/2642(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini,

 ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

 ob upoštevanju svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki so bili sprejeti in podpisani 12. februarja 2015 v Minsku ter v celoti potrjeni z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,

 ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 o Ukrajini z dne 18. marca 2021 in njihove izjave z dne 12. aprila 2021 na isto temo, ki so jo podali skupaj z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

 ob upoštevanju srečanja francoskega in ukrajinskega predsednika ter nemške kanclerke, ki so 16. aprila 2021 razpravljali o vojaški prisotnosti Rusije,

 ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU o poslabšanju zdravstvenega stanja Alekseja Navalnega z dne 18. aprila 2021,

 ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine, št. 71/205 z dne 19. decembra 2016, št. 72/190 z dne 19. decembra 2017, št. 73/263 z dne 22. decembra 2018, št. 74/168 z dne 18. decembra 2019 in št. 75/192 z dne 16. decembra 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol v Ukrajini ter št. 74/17 z dne 9. decembra 2019 in št. 75/29 z dne 7. decembra 2020 o problemu militarizacije v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol v Ukrajini ter na nekaterih območjih Črnega morja in Azovskega morja,

 ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine[1],

 ob upoštevanju sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, zlasti njegovega naslova II o političnem dialogu in konvergenci na področju zunanjih zadev in varnosti[2],

 ob upoštevanju memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih z dne 5. decembra 1994 o pristopu Belorusije, Kazahstana in Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja,

 ob upoštevanju predloga Ukrajine z dne 29. marca 2021 o ponovni vzpostavitvi popolnega premirja v vzhodnem delu Ukrajine ter osnutka skupnega akcijskega načrta za uresničevanje sporazumov iz Minska,

 ob upoštevanju izjave o izgonu čeških diplomatov, ki jo je 19. aprila 2021 podal predstavnik za stike z javnostmi Evropske službe za zunanje delovanje, in izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o solidarnosti s Češko republiko, kar zadeva kriminalne dejavnosti na njenem ozemlju, z dne 21. aprila 2021,

 ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A. ker je Ruska federacija v zadnjih tednih močno povečala vojaško prisotnost ob vzhodni in severni meji z Ukrajino in na okupiranem Krimu, kjer je namestila več kot 100.000 vojakov, pa tudi tanke, artilerijo, oklepna vozila in drugo težko opremo; ker gre pri nedavnem kopičenju sil za največjo koncentracijo ruskih vojakov od leta 2014, obseg in bojne zmogljivosti pa kažejo napadalno namero;

B. ker je Ruska federacija napovedala začasno zamrznitev pravice do neškodljivega prehoda vojnih ladij in komercialnih plovil drugih držav v predelu Črnega morja v smeri Kerške ožine do 31. oktobra 2021, s čimer krši pravico do plovbe, ki jo zagotavlja Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, katere pogodbenica je Rusija; ker gre za območja teritorialnega morja Ukrajine okoli začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol;

C. ker je od sprejetja sporazumov iz Minska minilo šest let, od nezakonite priključitve krimskega polotoka Ruski federaciji in začetku vojne v Ukrajini pa sedem let;

D. ker ima Ruska federacija po ukrajinskih virih približno 3000 častnikov in vojaških inštruktorjev, ki služijo oboroženim silam tako imenovanih ljudskih republik;

E. ker Ruska federacija s posredniškimi silami v t. i. ljudskih republikah Doneck in Lugansk že od leta 2014 destabilizira vzhodno Ukrajino; ker je konflikt terjal življenje več kot 14.000 ljudi in je povzročil, da je notranje razseljenih skoraj dva milijona oseb;

F. ker je Ukrajina pozvala k uporabi odstavka 16.3 poglavja III Dunajskega dokumenta o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti in zahtevala razlago za nenavadno vojaško dejavnost Ruske federacije blizu meje z Ukrajino in na zasedenem Krimu; ker je Dunajski dokument kot trajni vir sodelovanja in vojaške preglednosti leta 2011 sprejelo vseh 57 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); ker je Ruska federacija sklenila, da se tega srečanja ne bo udeležila;

G. ker se morajo države, ki sodelujejo v OVSE, med drugim medsebojno obveščati o načrtih napotitev, druga drugi vnaprej sporočati večje vojaške dejavnosti, kot so vojaške vaje, ter se med seboj posvetovati in sodelovati v primeru neobičajne vojaške dejavnosti ali povečanja napetosti;

H. ker je ruski obrambni minister v petek, 23. aprila 2021 izjavil, da se bodo nakopičene vojaške sile vrnile v svoja stalna oporišča do 1. maja 2021;

I. ker je v ustavi Ruske federacije zapisana pravica do svobode misli in izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; ker se razmere na področju človekovih pravic in pravne države v Rusiji še naprej poslabšujejo, oblasti pa nenehno kršijo te pravice in svoboščine; ker je Ruska federacija podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je članica Sveta Evrope;

J. ker je bil najbolj znan ruski protikorupcijski aktivist in opozicijski politik Aleksej Navalni 17. januarja 2021 pridržan in 2. februarja obsojen na tri leta in pol zaporne kazni zaradi domnevne kršitve pogojne kazni, ko je v Nemčiji okreval po poskusu atentata z zastrupitvijo s prepovedanim vojaškim kemičnim strupom, ki so ga v Ruski federaciji izvedle varnostne sile Ruske federacije; ker je bil Aleksej Navalni 12. marca premeščen v kazensko kolonijo v Pokrovu, kjer je bil večkrat žrtev mučenja in nečloveškega ravnanja, nato pa je pred več kot tremi tedni začel gladovno stavko;

K. ker so ti dogodki v zadnjih nekaj tednih potrdili najhujše strahove družine, prijateljev in podpornikov ter mednarodne skupnosti glede njegove osebne varnosti in življenja, in so ga nato premestili v zaporniško bolnišnico blizu Moskve, kjer je njegovo življenje še vedno v nevarnosti;

L. ker se je Evropsko sodišče za človekove pravice 16. februarja 2021 odločilo, da bo rusko vlado v skladu s členom 39 svojega poslovnika seznanilo, da bi bilo treba Alekseja Navalnega izpustiti; ker bi moral ta ukrep veljati s takojšnjim učinkom; ker je sodišče za namene uporabe začasnega ukrepa na prvi pogled dokazalo vrsto in obseg nevarnosti za življenje Alekseja Navalnega in ocenilo splošno stanje odvzema prostosti Alekseju Navalnemu;

M. ker je Aleksej Navalni v petek, 23. aprila 2021, napovedal, da bo po nasvetu zdravnikov, ki ne delajo v zaporu, postopoma prekinil gladovno stavko, ki jo je začel 31. marca; ker bi bilo po zdravniškem nasvetu, ki ga je Aleksej Navalni prejel, smrtno nevarno nadaljevati gladovno stavko; ker tudi če Aleksej Navalni prejme ustrezno oskrbo zdaj, ni zagotovila, da v prihodnje ne bo izpostavljen novemu nečloveškemu ali smrtno nevarnemu ravnanju ali poskusom umora;

N. ker se je Rusija v indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2020 med 180 državami uvrstila na 129. mesto, kar je najnižja uvrstitev v Evropi; ker so protikorupcijski aktivisti, denimo preminuli Sergej Magnicki in fundacija za boj proti korupciji (FBK) pod vodstvom Alekseja Navalnega, z raziskavami o nepojasnjenem bogastvu, ki so ga z leti nakopičili nekateri posamezniki, prispevali k razkritju kleptokratskih povezav med oligarhi, varnostnimi uradniki in uradniki z vezami v Kremlju, v katere naj bi bili vpleteni tudi najvišji oblastniki, vključno z Vladimirjem Putinom; ker si moskovsko tožilstvo prizadeva, da bi fundacijo za boj proti korupciji in še dve drugi organizaciji, povezani z Navalnim, tj. fundacijo za varstvo pravic državljanov in regionalnim sedežem Navalnega, označili za ekstremistično, kar bi pomenilo, da bi lahko oblasti njihove zaposlene aretirale ter obsodile na šest- do desetletno zaporno kazen;

O. ker zastrupitev Navalnega ustreza vzorcu ukrepanja proti Putinovim nasprotnikom, zaradi katerega so bili prizadeti Viktor Juščenko, Sergej Skripal in Vladimir Kara-Murza ter je privedlo do smrti številnih opozicijskih voditeljev, novinarjev, aktivistov in tujih voditeljev, med drugimi Borisa Nemcova, Ane Politkovske, Sergeja Protazanova, Natalije Estemirove in Aleksandra Litvinenka;

P. ker Ruska federacija ni le zunanja grožnja evropski varnosti, ampak vodi tudi notranjo vojno proti svojemu ljudstvu v obliki sistematičnega zatiranja opozicije in prijetij na ulicah; ker je bilo že samo 21. aprila aretiranih več kot 1788 miroljubnih protestnikov, tako da je bila od januarja 2021 prostost odvzeta skupaj več kot 15.000 nedolžnim ruskim državljanom;

R. ker je Parlament v dveh prejšnjih resolucijah o Rusiji pozval k pregledu politike EU do Rusije in njenih petih vodilnih načel ter pozval Svet, naj začne nemudoma pripravljati in sprejemati strategijo EU za prihodnje odnose z demokratično Rusijo, ki bi obsegala širok nabor spodbud in pogojev, s katerimi bi utrdili trende krepitve svobode in demokracije, ki se pojavljajo v Rusiji;

S. ker je Češka republika 17. aprila 2021 izgnala 18 zaposlenih na ruskem veleposlaništvu, med njimi člane ruskih obveščevalnih služb, zaradi utemeljenih sklepov češke varnostnoobveščevalne službe, da so bili aktivni agenti ruske obveščevalne službe leta 2014 vpleteni v eksplozijo streliva, zaradi katere sta umrla dva češka državljana in je nastala velika gmotna škoda; ker je eksplozija neusmiljeno spravila v nevarnost tudi življenje in premoženje na tisoče ljudi, ki živijo v okoliških občinah; ker ta nezakonita dejanja na ozemlju Češke republike predstavljajo kritično kršenje suverenost države članice EU s strani tuje sile; ker je Ruska federacija v odziv na izgon 18 uslužbencev njenega veleposlaništva v Češki republiki izgnala 20 čeških diplomatov, ki jim je bil 19. aprila 2021 odrejen odhod; ker se je Češka republika, potem ko Rusija izgnanih čeških diplomatov ni želela ponovno sprejeti, 22. aprila 2021 odločila, da bo v skladu s členom 11 Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih število osebja na ruskem veleposlaništvu v Češki republiki izenačila s številom osebja na veleposlaništvu Češke republike v Rusiji, ruskemu veleposlaništvu pa dala čas, da odločitev izpolni do konca maja;

T. ker sta ista agenta ruske vojaške obveščevalne službe (GRU), vpletena v eksplozijo v skladišču streliva v Češki republiki, odgovorna tudi za poskus umora Sergeja in Julije Skripal v Združenem kraljestvu leta 2018 z uporabo vojaškega živčnega strupa novičok, zaradi česar je sicer umrla britanska državljanka; ker so bili agenti GRU obtoženi tudi poskusa umora Emiliana Gebreva, lastnika tovarne orožja, in dveh drugih oseb v Bolgariji leta 2015; ker Rusija ne želi sodelovati pri preiskavah teh kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Evropske unije, zanika vpletenost GRU v zastrupitev Skripalov in ščiti ključne osumljence;

1. podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ponovno izraža odločno podporo politiki EU o nepriznavanju nezakonite priključitve Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol; pozdravlja vse omejevalne ukrepe, ki jih je EU zaradi nezakonite priključitve sprejela; poziva k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov na Krimskem polotoku in v Rusiji ter obžaluje nenehne kršitve človekovih pravic na Krimu in zasedenih ozemljih v vzhodni Ukrajini, pa tudi množično podeljevanje ruskega državljanstva (izdajanje potnih listov) državljanom na teh območjih; poudarja, da se bodo morali ruski uradniki, katerih dejanja ali neukrepanje omogočajo ali povzročajo vojne zločine v Ukrajini, zagovarjati v skladu z mednarodnim kazenskim pravom;

2. obžaluje trenutno stanje v odnosih med EU in Rusijo, ki je posledica ruskega napada na Ukrajino in nenehne destabilizacije te države, sovražnega ravnanja do držav članic in družb EU ter odkritih napadov nanje, ki se med drugim kažejo v vmešavanju v volilne procese, uporabi dezinformacij, globokih ponaredkih, zlonamernih kibernetskih napadih, sabotažah in uporabi kemičnega orožja, ter občutno poslabšanje razmer na področju človekovih pravic in spoštovanja pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja v Rusiji; odločno obsoja sovražno nastopanje Rusije v Evropi in poziva njeno vlado, naj konča te dejavnosti, ki kršijo mednarodna načela in norme ter ogrožajo stabilnost v Evropi, kar onemogoča vsakršno uresničitev pozitivne dvostranske agende s to pomembno sosedo;

3. je še naprej zelo zaskrbljen zaradi obsega ruske vojaške prisotnosti na meji z Ukrajino in v nezakonito zasedeni Avtonomni republiki Krim, ki naj po besedah ruskega obrambnega ministrstva ne bi več obstajala; obsoja te grožnje in dejanja destabilizacije, ki jih vodi Ruska federacija, in ceni sorazmeren odziv Ukrajine;

4. meni, da mora EU priti do zaključka na podlagi neupravičenega, nepojasnjenega in zelo zaskrbljujočega kopičenja ruske vojske na meji z Ukrajino, ki se je končalo v petek, 23. aprila 2021; vztraja, da je treba ruske vojaške sile v celoti in nemudoma umakniti z meje z Ukrajino in jih vrniti v njihove stalne baze; zahteva, da Rusija nemudoma odpravi prakso neupravičenega kopičenja vojske, katerega cilj je groziti sosedam, ustavi vse sedanje provokacije in se vzdrži prihodnjih ter umiri razmere, tako da umakne svoje sile v njihove stalne baze v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi, kot so načela OVSE in zaveze glede preglednosti vojaških gibanj in Dunajski dokument; ponavlja, da Rusija s krepitvijo vojske ogroža tudi evropsko stabilnost, varnost in mir, zaradi česar bi moral biti varnostni dialog EU z Ukrajino ambiciozen in prispevati k usklajeni oceni varnostnih izzivov na terenu; poudarja, da bi morale prijateljske države povečati vojaško podporo Ukrajini in dobavo obrambnega orožja, kar je v skladu s členom 51 Ustanovne listine Združenih narodov, ki dovoljuje individualno in kolektivno samoobrambo; poziva Rusijo, naj umakne vojaške sile iz t. i. „ljudskih republik“ Lugansk in Doneck in vrne Ukrajini nadzor nad Avtonomno republiko Krim in mestom Sevastopol;

5. poziva podpredsednika Komisija/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj Svet ne glede na napovedano premestitev ruskih vojaških sil še naprej spremlja dogajanje na tem področju in ostaja pripravljen na sprejetje nadaljnjih skupnih ukrepov;

6. poziva Rusijo, naj izpolni svojo obveznost iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter zagotovi svobodo plovbe in tranzita skozi mednarodno ožino do pristanišč Azovskega morja; poziva EU, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi mednarodnimi partnerji vzpostavi stalno spremljanje prehoda vseh plovil, ki prihajajo skozi ožino Kerč;

7. poziva Rusijo in separatiste, ki jih ta podpira, naj pristopijo k sporazumu o premirju; poziva Rusijo, naj izvaja določbe sporazuma iz Minska in naj konstruktivno sodeluje v normandijskem procesu in tristranski kontaktni skupini; poudarja, da je potrebna politična rešitev konflikta v vzhodni Ukrajini in da mora imeti EU večjo vlogo pri doseganju mirne rešitve konflikta;

8. poudarja, da mora EU pojasniti resne posledice kršitev mednarodnega prava in pravil za Rusko federacijo, če bi se ta odločila, da vojaško prisotnost kdaj v prihodnosti uporabi za to, da vkoraka v Ukrajino; zato vztraja, da je treba v teh razmerah takoj ustaviti uvoz nafte in plina iz Rusije v EU, Rusijo pa izključiti iz plačilnega sistema SWIFT in zamrzniti vsa sredstva oligarhov, ki so blizu ruskim oblastem in njihovim družinam, v EU, ter razveljaviti njihove vizume; 

9. zahteva, da bi morala EU zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije in zato poziva institucije EU in vse države članice, naj zaustavijo dokončanje plinovoda Severni tok 2 in zahtevajo ustavitev gradnje spornih jedrskih elektrarn, ki jih gradi Rosatom;

10. znova izraža podporo mednarodni preiskavi okoliščin, v katerih je bilo tragično sestreljeno letalo Malaysian Airlines na letu MH17, ki bi lahko pomenilo vojni zločin, in ponovno poziva, da je treba odgovorne osebe privesti pred sodišče;

11. poziva EU in njene države članice, naj se oprejo na zakonodajni predlog Združenega kraljestva za globalno ureditev sankcij proti korupciji in druge podobne režime ter naj sprejmejo režim sankcij EU proti korupciji, da bi dopolnili sedanji globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic; poudarja, da države članice EU ne bi smele več z odprtimi rokami sprejemati ruskega bogastva in naložb sumljivega izvora; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za omejitev strateških naložb Kremlja v EU, ki so namenjene prevratništvu, spodkopavanju demokratičnih procesov in institucij ter širjenju korupcije; še naprej vztraja, da morajo države članice, kot so Ciper, Bolgarija in Malta, opustiti ureditve za „zlate potne liste“;

12. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Alekseja Navalnega, katerega obsodba je politično motivirana in v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Rusije na področju človekovih pravic, ter vseh, ki so bili pridržani med protesti v podporo njegovi izpustitvi ali njegovi kampanji proti korupciji; pričakuje, da bo Rusija spoštovala začasni ukrep Evropskega sodišča za človekove pravice glede narave in obsega tveganja za življenje Alekseja Navalnega; meni, da je Rusija odgovorna za zdravstveno stanje Alekseja Navalnega in jo poziva, naj preišče poskus atentata nanj ter v celoti sodeluje z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja; poziva ruske oblasti, naj izboljšajo razmere v zaporih in centrih za pridržanje, tako da bodo v skladu z mednarodnimi standardi; poziva, naj se prenehajo z zahtevami po izpustitvi Alekseja Navalnega povezane aretacije miroljubnih protestnikov in sistematični napadi na opozicijo; poudarja, da bi morali biti vsi posamezniki, vpleteni v pregon, izrekanje kazni in slabo ravnanje z Aleksejem Navalnim, kaznovani v skladu z globalnim režimom sankcij EU na področju človekovih pravic;

13. opozarja ruske oblasti in predsednika Putina osebno kot vodjo ruske države, da so v celoti odgovorni za skrb za življenje in telesno nedotakljivost Alekseja Navalnega ter morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito njegovega telesnega in duševnega zdravja in dobrega počutja; še naprej poziva predsednika Putina in ruske oblasti, naj sprožijo preiskavo, sodno preganjajo storilce za poskus njegovega umora in poskrbijo, da bodo odgovarjali za svoja dejanja;

14. obžaluje neutemeljeno in diskriminatorno namero ruskih oblasti, da fundacijo za boj proti korupciji pod vodstvom Alekseja Navalnega razglasijo za ekstremistično organizacijo; poudarja, da sta boj proti korupciji in želja po sodelovanju v svobodni in pluralistični javni razpravi in volilnem procesu neodtujljivi pravici vsake posamezne in demokratične politične organizacije ter nista povezani z ekstremističnimi stališči;

15. izraža globoko solidarnost z demokratičnimi silami v Rusiji, ki so zavezane odprti in svobodni družbi, ter podporo vsem posameznikom in organizacijam, ki so postale tarča napadov in represije; poziva ruske oblasti, naj prenehajo z nadlegovanjem, ustrahovanjem in napadanjem opozicije, civilne družbe, medijev, zagovornikov človekovih pravic in pravic žensk ter drugih aktivistov v državi, zlasti pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo jeseni 2021; spodbuja EU, naj Rusijo še naprej poziva k razveljavitvi ali spremembi vseh zakonov, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi; želi spomniti, da močno podpira vse zagovornike človekovih pravic v Rusiji ter njihovo delo; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v državi, naj bolje podprejo civilno družbo in uporabijo vse razpoložljive instrumente, da bi povečale podporo delu zagovornikov človekovih pravic ter po potrebi olajšale izdajanje nujnih vizumov in zagotovile začasno zatočišče v državah članicah EU;

16. znova poziva institucije EU in države članice, naj še naprej pozorno spremljajo stanje na področju človekovih pravic v Ruski federaciji ter naj še naprej spremljajo sodne postopke, ki vključujejo organizacije civilne družbe, novinarje, opozicijske politike in aktiviste, tudi primer Alekseja Navalnega;

17. obžaluje, da so storilci iz ruskih obveščevalnih služb povzročili eksplozijo skladišča orožja v Vrbeticah v Češki republiki, kar je bila kršitev češke suverenosti in je nesprejemljivo sovražno dejanje; ostro obsoja dejavnosti, katerih cilj je destabilizirati države članice EU in jim groziti, ter poziva Rusijo, naj preneha z njimi, privede odgovorne pred sodišče in izplača odškodnino svojcem umrlih v napadu leta 2014; poudarja, da je Evropska unija na strani Češke republike in poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Svet, naj sprejmeta ustrezne protiukrepe, vključno z razširitvijo ciljnih sankcij, če bi prišlo do povračilnih ukrepov proti Češki republiki ali drugi državi članici EU; izraža globoko solidarnost s prebivalci in oblastmi Češke republike po ruskem napadu na ozemlju EU ter neutemeljenem in nesorazmernem izgonu 20 čeških diplomatov iz Rusije; izraža podporo odločitvi čeških oblasti, da bodo število osebja na ruskem veleposlaništvu v Češki republiki izenačile s številom osebja na češkem veleposlaništvu v Rusiji, obsoja grožnje Ruske federacije Češki republiki, ki so temu sledile, in izraža zadovoljstvo z vsemi dejanji podpore in solidarnosti, ki jih je pokazalo več vlad držav članic in vse ponujene diplomatske storitve; poziva države članice EU, naj po zgledu zadeve Skripal nadaljujejo z usklajenim izgonom ruskih diplomatov;

18. obsoja propagando in dezinformacije v ruskem tisku, njihovo zlonamerno širjenje po EU in delo ruskih trolarn, zlasti tistih, ki trenutno blatijo ugled Češke republike s trditvami, da je le lutka, ki deluje v interesu ZDA, ne pa suverena država z neodvisnimi informacijskimi službami; obsoja z ruskim vojaškim vohunstvom povezane kibernetske napade na češko strateško institucijo državne uprave;

19. ponavlja, da je enotnost med državami članicami EU najboljša politika za odvračanje Rusije od izvajanja destabilizacijskih in subverzivnih ukrepov v Evropi; poziva države članice, naj svoja stališča in dejanja glede Rusije uskladijo ter nastopajo enotno; poziva države članice, naj v Odboru ministrov Sveta Evrope nastopijo enotno, če Rusija ne bo upoštevala sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; meni, da bi si morala EU prizadevati za nadaljnje sodelovanje s podobno mislečimi partnerji, zlasti z Natom in ZDA za uporabo vseh razpoložljivih sredstev na mednarodni ravni, da bi se učinkovito zoperstavili nenehnemu vmešavanju Rusije, vse bolj agresivnim kampanjam dezinformiranja in hudim kršitvam mednarodnega prava, ki ogrožajo varnost in stabilnost v Evropi;

20. poziva države članice EU, naj pravočasno in odločno ukrepajo v odziv na razdiralna dejanja ruskih obveščevalnih služb na ozemlju EU ter tesno uskladijo sorazmerni odziv s čezatlantskimi partnerji; priporoča, naj države članice okrepijo sodelovanje na področju protiobveščevalnih dejavnosti in izmenjavo informacij;

21. poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Svet, naj zasnujeta nov strateški pristop za odnose EU z Rusijo, na podlagi katerega bo bolje podprta civilna družba, izboljšani medosebni stiki z ruskimi državljani, določena jasna meja za sodelovanje z ruskimi državnimi akterji, uporabljeni tehnološki standardi in odprt internet, ki bodo podprli svobodne prostore in omejili zatiralske tehnologije, ter izkazana solidarnost z vzhodnimi partnericami EU, tudi pri varnostnih vprašanjih in mirnem reševanju konfliktov; poudarja, da mora dialog z Rusijo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic;

22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

 

 

 

 

 

Zadnja posodobitev: 28. april 2021
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov