SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Boliviji in aretaciji nekdanje predsednice Jeanine Añez ter drugih uradnikov
28.4.2021 - (2021/2646(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0245/2021 (The Left)
B9-0246/2021 (Verts/ALE)
B9-0247/2021 (S&D)
Marek Belka, Isabel Santos, Javi López
v imenu skupine S&D
Jordi Solé, Hannah Neumann
v imenu skupine Verts/ALE
Marisa Matias, Manu Pineda
v imenu skupine The Left
Resolucija Evropskega parlamenta o Boliviji in aretaciji nekdanje predsednice Jeanine Añez ter drugih uradnikov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Boliviji,
– ob upoštevanju izjave uradnega govorca Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD) z dne 14. marca 2021 o nedavnih dogodkih v Boliviji,
– ob upoštevanju izjav uradnega govorca podpredsednika Komisije/visokega predstavnika za zunanje zadeve z dne 10. avgusta 2020 o pripravah na volitve v Boliviji in z dne 23. oktobra 2023 o splošnih volitvah v Boliviji,
– ob upoštevanju izjave uradnega govorca generalnega sekretarja OZN z dne 13. marca 2021 o Boliviji,
– ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 24. avgusta 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Boliviji po splošnih volitvah 20. oktobra 2019,
– ob upoštevanju izjave Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) z dne 16. marca 2021, v kateri poziva Bolivijo k spoštovanju medameriških standardov dolžnega postopanja in dostopa do pravnega varstva ter poudarja obveznost države, da preišče primere kršitev človekovih pravic med volilno in institucionalno krizo leta 2019 in kaznuje odgovorne za te kršitve ter poskrbi za celovite odškodnine žrtvam in njihovim družinam,
– ob upoštevanju izjav, ki jih je 15. in 17. marca 2021 o razmerah v Boliviji podal generalni sekretariat Organizacije ameriških držav,
– ob upoštevanju smernic Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic in o svobodi izražanja,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, katerih pogodbenica je Bolivija,
– ob upoštevanju ustave Večnacionalne države Bolivije iz leta 2009,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 2131 (xx) z naslovom Deklaracija o nedopustnosti vmešavanja v notranje zadeve držav ter zaščiti njihove neodvisnosti in suverenosti,
– ob upoštevanju člena 2(4) Ustanovne listine Organizacije združenih narodov,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 1514 (xv) z naslovom Deklaracija o podelitvi neodvisnosti kolonialnim državam in ljudstvom,
– ob upoštevanju poročila možganskega trusta Center for Economic and Policy Research (CEPR – Center za ekonomske in politične raziskave) o volitvah v Boliviji leta 2019, v katerem je pojasnjeno, da obtožbe o goljufijah niso bile le pretirane, temveč, kot kaže, izmišljene,
– ob upoštevanju regionalnega sporazuma o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v Latinski Ameriki in na Karibih, ki je bil 4. marca 2018 podpisan v Escazúju,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker so politične in družbene razmere v Boliviji še naprej kritične, z močno polarizirano politično razpravo, nenehnim uničevanjem okolja zaradi ekstraktivnih projektov, vztrajno visokimi družbenoekonomskimi razlikami in od nedavnega tudi posledicami pandemije covida-19, ker se je v Boliviji po volitvah 20. oktobra 2019 izvajal poskus nenadnega prenosa oblasti brez pravne zaščite in z dejavno vlogo vojske in policijskih sil, med katerim je vojska nasilno ubila številne podpornike predsednika Eva Moralesa, pripadnike domorodnih ljudstev in domorodne zagovornike človekovih pravic, člani Gibanja za socializem Eva Moralesa pa so bili kot opozicija žrtve pregona, tudi nasilnih dejanj, kot sta pretepanje in nadlegovanje, in požigov domov vidnih politikov;
B. ker je po tednih nasilnih protestov tedanji vrhovni poveljnik bolivijskih oboroženih sil Williams Kaliman, ki je bil med letoma 2013 in 2016 tudi bolivijski vojaški ataše v Washingtonu, pozval predsednika Moralesa, naj odstopi, kar je ta tudi storil, da bi preprečil ponovno prelivanje krvi in zmanjšal napetosti; ker je moral Evo Morales naslednji dan zapustiti Bolivijo in mu je bil podeljen azil v Mehiki; ker se je za tem druga podpredsednica senata Jeanine Áñez samooklicala za predsednico ob podpori vojske in brez ustavno zahtevane sklepčnosti; ker je Jeanine Áñez ostala začasna predsednica do volitev oktobra 2020 in začetka mandata predsednika Luisa Arceja;
C. ker je v protestih, ki so se začeli oktobra 2019, umrlo najmanj 35 ljudi, 833 je bilo ranjenih, številni drugi pa so bili pridržani v nasprotju s pravili dolžnega pravnega postopanja in ob poročanju o pogostih kršitvah in zlorabah človekovih pravic; ker te kršitve človekovih pravic niso bile ustrezno preiskane, preganjane ali kaznovane, kar omogoča, da še vedno vlada vzdušje nekaznovanja; ker je meddisciplinarna skupina neodvisnih strokovnjakov za Bolivijo (GIEI) pod okriljem Medameriške komisije za človekove pravice konec novembra 2020 začela preiskave v državi in oživila upanje, da bodo žrtve kršitev človekovih pravic prišli do pravice, resnice in odškodnine;
D. ker je 15. novembra 2019 bolivijska začasna vlada izdala odlok št. 4078, ki oboroženim silam podeljuje pravico, da „podpirajo policijo pri obrambi družbe in ohranjanju javnega reda“, ne da bi bile kazensko odgovorne za storjena kazniva dejanja, s čimer so bila na široko odprta vrata nekaznovanju, točno tako kot v civilno-vojaških diktaturah; ker so oborožene sile v mestu Sacaba 15. novembra, v mestu Senkata pa 19. novembra 2019 streljale na domnevno neoborožene protestnike, ki so korakali v podporo odstavljenemu predsedniku; ker sta policija in vojska ubili vsaj 18 ljudi;
E. ker je bolivijska začasna vlada novembra 2019 pri tožilcih vložila kazensko ovadbo, v kateri je zahtevala najvišjo kazen za nekdanjega predsednika Eva Moralesa zaradi njegove domnevne vloge pri povzročanju nemirov v državi;
F. ker se je zaradi odprtih intervencij vojaških in policijskih sil leta 2019 država še bolj destabilizirala; ker vrsta represivnih dejanj, ki sta jih na javnih mestih izvedli vojska in policija, boleče spominja na najtemnejša obdobja civilno-vojaških diktatur v Boliviji, ki so trajale dolga desetletja, in na več kot 200 vojaških udarov v zgodovini te države, odkar je leta 1825 postala neodvisna, kar je največ med vsemi državami v Latinski Ameriki;
G. ker so 18. oktobra 2020 potekale volitve; ker je širša mednarodna skupnost priznala rezultate, na podlagi katerih je bil Luis Arce zakonito izvoljen za predsednika Večnacionalne države Bolivije;
H. ker je marca 2021 državno tožilstvo zoper nekdanjo predsednico Jeanine Añez, ministre njene začasne vlade in druge posameznike, ki so sestavljali začasno vlado v obdobju 2019–2020, v sodni zadevi, znani kot „državni udar“ izdalo in izvršilo nalog za prijetje zaradi kaznivih dejanj, vključno z vstajništvom, terorizmom in zarotništvom; ker je bil 18. februarja 2021 odobren vrhovni odlok št. 4461, s katerim je bila odobrena amnestija ali pomilostitev podpornikom vlade predsednika Luisa Arceja, ki so bili pridržani zaradi domnevnih kaznivih dejanj, storjenih med politično krizo, ki se je začela oktobra 2019;
I. ker je imela Evropska unija pomembno vlogo posrednice pri umirjanju razmer v letih 2019 in 2020 ter pri podpori poštenim volitvam;
1. izraža zaskrbljenost zaradi družbenih in političnih posledic v državi, ki se pojavile in se zaostrujejo od nenadne prekinitve ustavne kontinuitete s posredovanjem vojske in policije leta 2019, vključno z represijo družbenih gibanj in domorodnih skupnosti, ter globoko obžaluje tragedijo, ki je doletela vse žrtve nemirov v Boliviji; poudarja, da je treba spoštovati povsem zakonito večnacionalno in večjezično državo;
2. poziva, naj se v okviru preglednega sodstva in brez političnega pritiska najde rešitev za obtožbe v zvezi z dogodki leta 2019, vključno s pridržanjem nekdanje začasne predsednice Jeanine Áñez; poziva k popolnemu spoštovanju njenih pravic med pridržanjem, vključno z zdravstveno oskrbo;
3. poziva bolivijsko vlado, naj nemudoma in skrbno preišče, preganja in kaznuje vse, ki so odgovorni za nasilje in hude kršitve človekovih pravic med krizo, ter naj zagotovi odškodnino žrtvam; poudarja, da je treba pripraviti načrt za takojšnjo pomoč žrtvam kršitev človekovih pravic in njihovim družinam ter za zagotovitev celovitih odškodnin zanje; je globoko zaskrbljen, ker doslej še nihče ni odgovarjal za smrti v Sacabi in Senkati ali za večino ubojev, ki so se zgodili leta 2019; poudarja, da bo neukrepanje poglobilo delitve, zaostrilo sedanje napetosti in ogrozilo zaupanje javnosti v državne institucije;
4. spodbuja k popolni preglednosti glede odgovornosti za nenadno prekinitev ustavne kontinuitete s posredovanjem vojske in policije ter za zlorabe človekovih pravic, do katerih je prišlo od takrat;
5. poziva k popolnemu spoštovanju neodvisnosti vej oblasti in naj se politične razlike obravnavajo z dialogom in spravo, da bi ohranili demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic;
6. proslavlja, da so volitve 18. oktobra 2020 potekale brez incidentov in s polnimi demokratičnimi jamstvi; poudarja, da je volilna zmaga Luisa Arceja in stranke Gibanje za socializem neizpodbitna; izreka pohvalo za uspešno izvedbo podnacionalnih volitev leta 2021 in priznava, da je Evropska unija podprla predsedniške volitve leta 2020 z misijo strokovnjakov in da je imela kot posrednica pozitivno vlogo pri umirjanju razmer v letih 2019 in 2020;
7. poudarja, da je sta neodvisnost institucij in delitev pristojnosti nujni za zagotavljanje dolžnega postopanja, in ugotavlja, da je zaradi premajhne neodvisnosti težje dostopati do sodnega varstva in je zaupanje državljanov v nacionalni pravosodni sistem v splošnem manjše; v zvezi s tem poziva bolivijsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bo še naprej varovala pravno državo ter zagotavljala neodvisnost in nepristranskost pravosodnega sistema v državi, žrtvam pa zagotovila dostop do pravnega varstva in izpolnila potrebo po pravočasnih in ustreznih odškodninah;
8. deli stališča iz izjave generalnega sekretarja OZN, v kateri opozarja, da je treba v vseh sodnih postopkih ohraniti jamstva glede dolžnega pravnega postopanja ter popolno preglednost; želi spomniti na pomembne ukrepe za utrditev miru, ki so jih sprejeli vsi bolivijski akterji; poziva bolivijsko vlado, naj celovito sodeluje z organi OZN in izda stalno povabilo za obisk države predstavnikom vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice;
9. pozdravlja in podpira delo, ki ga OZN opravlja pod okriljem Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR), ter zahteva ponovno vzpostavitev Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in interdisciplinarne skupine neodvisnih strokovnjakov za Bolivijo (GIEI);
10. želi poudariti, da je treba vse sodne postopke voditi ob popolnem spoštovanju načela dolžnega pravnega postopanja v skladu z mednarodnim pravom in ob zagotavljanju sodnih jamstev, sodnega varstva in dostopa do pravnega varstva v okviru neodvisnega in nepristranskega pravosodnega sistema brez vmešavanja drugih državnih institucij;
11. je zaskrbljen, ker se zadnja leta uporabljata vse bolj nasilen in hujskajoč govor ter verbalno in fizično nasilje nad novinarji, zagovorniki človekovih pravic in domorodnimi ljudstvi, kar odraža globoko zakoreninjen rasizem; odločno obsoja vsa dejanja rasizma in sramotenja, meni, da gre za hude kršitve človekovih pravic, in poziva k njihovi hitri in popolni razjasnitvi, da bi kazensko preganjali in kaznovali vse dejansko in moralno odgovorne osebe; poudarja, da je svoboda tiska bistven element stabilnosti;
12. spodbuja Evropsko unijo, naj podpira Bolivijo in sodeluje z novoizvoljenimi oblastmi pri utrjevanju blaginje in stabilnosti države v duhu spoštovanja, enakosti, pravice, enotnosti, in vključenosti.
13. obsoja instrumentalizacijo človekovih pravic za politične interese;
14. poziva ESZD in države članice, naj povečajo podporo dialogu, s katerim bi obravnavali globoko zakoreninjene vzroke za kršitve človekovih pravic v državi in preprečili ponovitev politično in institucionalno motiviranega nasilja v Boliviji, in sicer s podporo nujnemu začetku nacionalnega dialoga in procesa sprave, da bi zmanjšali prikrite napetosti in sovražnosti v bolivijski družbi, in tako zagotovili popolno spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi;
15. poziva ESZD in države članice, naj povečajo svojo zaščito in podporo za okoljevarstvenike in zagovornike človekovih pravic v Boliviji; poziva delegacijo EU, naj v celoti izvaja smernice EU v zvezi z zagovorniki človekovih pravic in nudi podporo civilni družbi ter dostop do zaščite osebam, ki jim grozi preganjanje, in po potrebi olajša izdajanje nujnih vizumov ter zagotovi začasno zatočišče v državah članicah EU;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Bolivije ter Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini.