19.5.2021SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o vojnih ujetnikih po nedavnem konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom
19.5.2021SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE - (2021/2693(RSP))
v skladu s členoma 144(5) in 132(4) Poslovnika,
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0277/2021 (The Left)
B9-0278/2021 (Verts/ALE)
B9-0279/2021 (S&D)
B9-0281/2021 (Renew)
B9-0288/2021 (PPE)
Michael Gahler, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Isabel Wiseler-Lima, Sandra Kalniete, Tom Vandenkendelaere, Andrius Kubilius, Peter van Dalen, Miriam Lexmann, Loránt Vincze, Krzysztof Hetman, Vladimír Bilčík, Róża Thun und Hohenstein, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, David Lega, Seán Kelly, Romana Tomc, Tomáš Zdechovský, Peter Pollák, Christian Sagartz, Adam Jarubas, Janina Ochojska, José Manuel Fernandes, Paulo Rangel, Stanislav Polčák, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Eva Maydell, Michaela Šojdrová, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Luděk Niedermayer, Jiří Pospíšil
v imenu skupine PPE
Pedro Marques, Andrea Cozzolino, Isabel Santos
v imenu skupine S&D
Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Svenja Hahn, Irena Joveva, Karin Karlsbro, Moritz Körner, Nathalie Loiseau, Karen Melchior, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu
v imenu skupine Renew
Viola Von Cramon-Taubadel, Hannah Neumann
v imenu skupine Verts/ALE
Pernando Barrena Arza, Idoia Villanueva Ruiz
v imenu skupine The Left
Fabio Massimo Castaldo, Charlie Weimers, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Assita Kanko
Resolucija Evropskega parlamenta o vojnih ujetnikih po nedavnem konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Armeniji in Azerbajdžanu,
– ob upoštevanju srečanja Partnerskega sveta EU–Armenija z dne 17. decembra 2020 in srečanja Sveta za sodelovanje EU–Azerbajdžan z dne 18. decembra 2020 ter njunih sklepov,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Ženevske konvencije (III) o ravnanju z vojnimi ujetniki,
– ob upoštevanju tristranske izjave Armenije, Azerbajdžana in Rusije o premirju z dne 9. novembra 2020, ki je začela veljati 10. novembra 2020,
– ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z dne 19 marca 2021 z naslovom Azerbaijan: Armenian POWs Abused in Custody (Zlorabe armenskih vojnih ujetnikov v Azerbajdžanu),
– ob upoštevanju izjave EU z dne 28. aprila 2021 o ujetnikih iz nedavnega konflikta med Armenijo in Azerbajdžanom,
– ob upoštevanju izjav sopredsednikov skupine OVSE iz Minska z dne 25. oktobra 2020, 30. oktobra 2020, 14. decembra 2020, 13. aprila 2021 in 5. maja 2021,
– ob upoštevanju obvestila Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Odboru ministrov Sveta Evrope v skladu s členom 39 poslovnika sodišča z dne 9. marca 2021 o začasnih ukrepih v zvezi z nedavnim oboroženim konfliktom med Armenijo in Azerbajdžanom,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker mednarodna skupnost že od prve vojne v Gorskem Karabahu med letoma 1988 in 1994 poskuša doseči trajno in celovito mirovno rešitev konflikta v Gorskem Karabahu pod vodstvom sopredsednikov skupine OVSE iz Minska;
B. ker je v zadnjih oboroženih spopadih med Armenijo in Azerbajdžanom, ki so trajali od 27. septembra do 10. novembra 2020, umrlo več kot 5000 vojakov, ranjenih in ubitih je bilo več sto, razseljenih pa več tisoč civilistov; ker je prebivalstvo še vedno prizadeto zaradi pomanjkljivih informacij o tem, kje se nahajajo sorodniki, ker so se iz ujetništva vrnili le nekateri vojni ujetniki in drugi zajeti, ker obstajajo težave s posmrtnimi ostanki ter ker je oviran dostop do humanitarne pomoči in uničena osnovna infrastruktura;
C. ker so ljudje, ki jih je prizadel ta dolgotrajni konflikt, že preveč trpeli; ker je konflikt na splošno povzročil preštevilne in nesprejemljive civilne žrtve;
D. ker so se sovražnosti končale po 44 dneh s sporazumom o popolnem premirju v Gorskem Karabahu in njegovi okolici, o katerem so se dogovorile Armenija, Azerbajdžan in Rusija ter je bil podpisan 9. novembra 2020 in začel veljati 10. novembra 2020;
E. ker 8. točka tristranske izjave o premirju določa, da je treba opraviti izmenjavo vojnih ujetnikov, talcev in drugih pripornikov, pa tudi posmrtnih ostankov padlih; ker bi bilo treba menjave opraviti po načelu „vse za vse“;
F. ker sta Armenija in Azerbajdžan podpisnici Ženevske konvencije (III) o ravnanju z vojnimi ujetniki, ki v 118. členu določa, da se vojni ujetniki po končanju aktivnih sovražnosti brez odlašanja osvobodijo in repatriirajo; ker 13. člen Ženevske konvencije (III) določa, da je treba z vojnimi ujetniki vedno ravnati človeško in da je za silo, ki jih pridržuje, prepovedano vsako nezakonito dejanje ali opustitev dejanja, ki povzroči smrt ali hudo ogroža zdravje vojnega ujetnika pod njenim nadzorom, in se šteje za hudo kršitev te konvencije; ker konvencija poleg tega varuje vojne ujetnike pred nasilnimi dejanji ali ustrahovanjem, žalitvami in javno radovednostjo;
G. ker imajo vojaško osebje in civilisti, pridržani pred premirjem in po njem, po mednarodnem pravu različen status; ker je treba na eni strani vojaško osebje, ki je bilo ujeto pred premirjem in po njem, priznati kot vojne ujetnike in jim zagotoviti zaščito na podlagi Ženevskih konvencij; ker je treba na drugi strani civilistom, pridržanim med konfliktom, priznati status zaščitenih oseb, ki se jim ravno tako zagotovi zaščita na podlagi Ženevskih konvencij; ker civiliste, ki so bili pridržani po sklenitvi premirju, varuje mednarodno pravo o človekovih pravicah;
H. ker je bilo od prekinitve sovražnosti opravljenih več izmenjav ujetnikov, tako vojaških kot civilnih, nazadnje 4. maja 2021;
I. ker zaskrbljujoča poročila navajajo, da je v azerbajdžanski ujetništvu približno 200 Armencev; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izjavilo, da je prejelo pritožbe v zvezi z 249 Armenci, ki jih je zajel Azerbajdžan; ker je ESČP uvedlo začasne ukrepe za 229 Armencev, še vedno pa so v veljavi ukrepi za 183 oseb; ker je ESČP 9. marca 2021 sklenilo, da Azerbajdžan ni izpolnil obveznosti v zvezi z ukrepi, saj je presodilo, da so predložene informacije preveč splošne in omejene; ker so azerbajdžanske oblasti potrdile, da je v njihovem ujetništvu 72 Armencev; ker Azerbajdžan sodišču ni posredoval informacij še o 112 posameznikih; ker usoda drugih armenskih vojnih ujetnikov ni znana; ker je bilo od prenehanja sovražnosti v Armenijo repatriiranih 73 armenskih vojnih ujetnikov in civilistov;
J. ker je ESČP prejelo tudi pritožbe v zvezi s 16 Azerbajdžanci, ki jih je domnevno zajela Armenija, od katerih je bilo 12 repatriiranih decembra 2020; ker je ESČP glede na naravo informacij, ki jih je prejelo od armenske vlade, začasno prekinilo preiskavo v skladu z 39. členom svojega poslovnika v zvezi z ostalimi štirimi posamezniki;
K. ker verodostojna poročila navajajo, da so bili armenski vojaki in civilisti zajeti tudi po prenehanju sovražnosti 10. novembra 2020; ker azerbajdžanske oblasti za te talce in ujetnike trdijo, da so teroristi in jim torej ne pripada status vojnega ujetnika v skladu z Ženevskimi konvencijami;
L. ker je organizacija Human Rights Watch 19. marca 2021 poročala, da so azerbajdžanske varnostne in oborožene sile zlorabljale armenske vojne ujetnike, z njimi okrutno in ponižujoče ravnale ter jih mučile bodisi ob zajetju bodisi med premestitvijo ali za časa pridržanja v različnih centrih za pridržanje; ker so azerbajdžanske sile uporabile nasilje za pridržanje civilistov, ki so jih mučile ter jih pridržale v nečloveških in ponižujočih razmerah, kar je povzročilo smrt vsaj dveh pridržanih v azerbajdžanskem ujetništvu; ker so azerbajdžanske sile te civiliste pridržale, čeprav ni bilo dokazov, da bi predstavljali varnostno grožnjo, ki bi lahko upravičevala njihovo pridržanje v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom; ker Azerbajdžan zavrača obtožbe, da je z armenskimi vojnimi ujetniki ravnal v nasprotju z Ženevskimi konvencijami;
M. ker so na medmrežju in v družbenih medijih domnevno krožili videoposnetki, ki dokazujejo zlorabe ujetnikov in slabo ravnanje z njimi s strani pripadnikov oboroženih sil obeh strani; ker nič ne kaže, da bi azerbajdžanske ali armenske oblasti hitro, javno in učinkovito preiskale te dogodke oziroma da bi preiskave, če je do njih sploh prišlo, privedle do kazenskega pregona; ker naj bi domnevno prišlo do zunajsodnih pobojev in prisilnih izginotij vojnih ujetnikov in drugih zaščitenih oseb ter do skrunjenja posmrtnih ostankov;
N. ker je Komisija 17. maja 2021 napovedala dodelitev dodatnih 10 milijonov EUR humanitarne pomoči za civiliste, ki jih je prizadel nedavni konflikt v Gorskem Karabahu in njegovi okolici, s čimer bo pomoč EU za ljudi v stiski od začetka sovražnosti septembra 2020 narasla na več kot 17 milijonov EUR;
O. ker bi morali obe strani zagotoviti posodobljene zemljevide minskih polj, da se civilistom omogoči vrnitev v nekdanje konfliktne regije;
P. ker naj bi bili v „Parku vojaških trofej“, ki je bil 12. aprila 2021 odprt v Bakuju, razstavljeni armenska vojaška oprema, voščene lutke, ki uprizarjajo mrtve in umirajoče armenske vojake, in modeli armenskih vojnih ujetnikov, priklenjenih v celici, kar bi bilo mogoče razumeti kot poveličevanje nasilja in s čimer se tvega podžiganje nadaljnjega sovraštva, sovražnega govora ali celo nečloveško ravnanje s preostalimi vojnimi ujetniki in drugimi ujetimi armenskimi civilisti, kar vodi v obnavljanje vzdušja sovraštva in je v nasprotju z vsemi uradnimi izjavami o spravi;
Q. ker so enote azerbajdžanske vojske 12. maja 2021 začasno vstopile na armensko ozemlje, kar je kršitev ozemeljske celovitosti Armenije in mednarodnega prava; ker ta kršitev armenskega suverenega ozemlja sledi zaskrbljujočim izjavam azerbajdžanskih predstavnikov, tudi predsednika, ki so nedvoumno izražali ozemeljske zahteve in grozili z uporabo sile ter tako spodkopavali prizadevanja za varnost in stabilnost v regiji;
R. ker je v zadnjih mesecih prišlo do repatriacije posmrtnih ostankov ljudi, prebivalcem, ki jih je konflikt močno prizadel, pa je bila zagotovljena humanitarna pomoč;
S. ker so potrebna nova prizadevanja za vzpostavitev zaupanja med državama in napredek v smeri trajnega miru;
1. zahteva, da se vsi armenski zaporniki (tako vojaški kot civilni), ki so bili pridržani v času konflikta in po njem, takoj in brezpogojno izpustijo ter da se Azerbajdžan v prihodnje vzdrži samovoljnih pridržanj; poziva obe strani, naj se v celoti izvaja tristranska izjava o premirju z dne 9. novembra 2020, v skladu s katero naj bi bili izmenjani vojni ujetniki, talci in drugi priporniki ter posmrtni ostanki žrtev sovražnosti;
2. obžaluje nasilje med zadnjo vojno, ki sta jo Armenija in Azerbajdžan bíla za Gorski Karabah; izraža solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami; obžaluje, da je bilo premirje kršeno, posledica česar je bilo še večje trpljenje ljudi, še več mrtvih in uničenje; obsoja vse napade na civiliste in želi opomniti, da so države v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom dolžne varovati življenja civilistov;
3. poziva azerbajdžansko vlado, naj predloži izčrpne sezname vseh oseb, ki so zaradi oboroženega konflikta v njenem ujetništvu, pa tudi informacije o tem, kje so in kakšno je njihovo zdravstveno stanje, vključno s tistimi, ki so v ujetništvu umrli;
4. opozarja, da lahko nerazkritje informacij o usodi, ki je doletela pogrešane osebe, in o tem, kje so, pomeni prisilno izginotje – pojav, za katerega sta se tako Azerbajdžan kot Armenija zavezala, da ga bosta preprečila; poziva vse strani, naj pojasnijo, kakšna usoda je doletela izginule in kje so, ter z mrtvimi ravnajo dostojno;
5. zahteva, da azerbajdžanska vlada spoštuje pravna jamstva ter odvetnikom, zdravnikom in zagovornikom človekovih pravic omogoči dostop do armenskih zapornikov in slednjim olajša komunikacijo s sorodniki;
6. je globoko zaskrbljen zaradi verodostojnih poročil, da naj bi armenski vojni ujetniki in drugi zaporniki v preteklosti in še vedno bivali v ponižujočih razmerah ter da se ob zajetju oziroma med pridržanjem z njimi ravna nečloveško in jih muči; obsoja vse primere mučenja in prisilnih izginotij, tudi kadar do njih pride v času oboroženega konflikta, pa tudi grdo ravnanje z mrtvimi in skrunitev trupel;
7. poziva azerbajdžanske oblasti, naj poskrbijo, da bodo osebe, ki so še vedno v priporu, uživale vso zaščito, ki jim mora biti zagotovljena v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in humanitarnim pravom, vključno s prepovedjo mučenja in nečloveškega ravnanja; poziva armenske in azerbajdžanske oblasti, naj, po možnosti s pomočjo posebne mednarodne misije, neodvisno, hitro, javno in učinkovito preiščejo ter kazensko preganjajo vse verodostojne obtožbe o hudih kršitvah Ženevskih konvencij in drugih kršitvah mednarodnega prava in vojnih hudodelstvih, da bodo krivci za svoja dejanja odgovarjali in da bodo žrtve prejele odškodnino; poziva azerbajdžansko vlado, naj v celoti sodeluje z Evropskim sodiščem za človekove pravice, da bi preučila, ali drži, da se, kot se poroča, z armenskimi zaporniki nečloveško ravna, in zagotovila, da bodo kršitelji za ta svoja dejanja odgovarjali;
8. želi spomniti, da trenutno niso na voljo javno dostopne verodostojne informacije o azerbajdžanskih vojnih ujetnikih in zapornikih v armenskem ujetništvu;
9. želi vse strani v tem konfliktu spomniti, da so dolžne spoštovati mednarodno humanitarno pravo, v skladu s katerim je prepovedano mučenje in drugo ponižujoče ali nečloveško ravnanje, ter ponavlja, da sta mučenje in grdo ravnanje z vojnimi ujetniki vojni hudodelstvi;
10. ostro obsoja incident, do katerega je prišlo 9. aprila 2021, ko so azerbajdžanske oblasti namesto armenskih zapornikov, ki naj bi se vrnili v domovino, poslale prazno letalo; meni, da je bilo to zelo brezobzirno in tudi kaže, da ima Azerbajdžan na splošno ponižujoč odnos do armenskih pripornikov in njihovih družin;
11. vztraja, da se je nujno treba vzdržati sovražne retorike ali dejanj, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot spodbujanje sovraštva ali neposredno nasilje ali kot podpiranje nekaznovanja ali ki bi lahko ogrozila prizadevanja za vzpostavitev in spodbujanje ozračja, v katerem se bodo lahko gradili zaupanje in sprava, sodelovanje in trajnostni mir;
12. poziva azerbajdžansko vlado, naj v zvezi z vprašanjem armenskih zapornikov v celoti sodeluje z Evropskim sodiščem za človekove pravice ter spoštuje začasne ukrepe tega sodišča, ki je Azerbajdžanu naložilo, naj posreduje podrobne informacije o pogojih pridržanja zapornikov, njihovem zdravstvenem stanju in ukrepih, sprejetih za njihovo vrnitev;
13. je prepričan, da je s humanitarnega vidika nujno potrebno, da se izmenjajo vsi zaporniki in posmrtni ostanki umrlih ter da se ta problem dokončno reši, zlasti za njihove družine, in da bo to prvi in prepotreben ukrep za krepitev zaupanja, da bo v regiji zavladala vsaj osnovna stabilnost;
14. poziva azerbajdžansko vlado, naj ustreznim mednarodnim organizacijam, kot sta Mednarodni odbor Rdečega križa in Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, zagotovi prost in neoviran dostop do zapornikov;
15. poudarja, da je nujno treba poskrbeti, da bo lahko humanitarna pomoč prišla do tistih, ki jo potrebujejo, pa tudi, da bosta armensko prebivalstvo in armenska kulturna dediščina v Gorskem Karabahu varna in da se bodo lahko notranje razseljene osebe in begunci vrnili v svoje nekdanje domove;
16. vztrajno poziva obe strani, naj se vzdržita uničevanja armenske dediščine v Azerbajdžanu in azerbajdžanske v Armeniji; poziva, naj se uničena spomeniška območja v celoti obnovijo in se mednarodna skupnost bolj vključi v varstvo svetovne dediščine v tej regiji;
17. želi spomniti, da skuša mednarodna skupnost pod vodstvom sopredsednikov skupine OVSE iz Minska na podlagi osnovnih načel OVSE iz leta 2009 (neuporaba sile, ozemeljska celovitost ter enake pravice in samoodločba ljudstev) najti miroljubno, trajno, celovito in vzdržno rešitev, da bi določili prihodnji status Gorskega Karabaha; opozarja, da bo to mogoče doseči le z izpogajano politično rešitvijo, ki jo bodo resnično priznale vse vpletene strani; poziva obe strani, naj pod okriljem sopredsednikov skupine OVSE iz Minska čim prej ponovno vzpostavita politični dialog na visoki ravni; poziva armensko in azerbajdžansko vlado ter mednarodne mediatorje, naj v mirovni proces sistematično vključujejo ženske in se posvetujejo z zagovornicami človekovih pravic;
18. obžaluje, da države članice EU, ki sodelujejo v skupini OVSE iz Minska, niso bile navzoče, ko je bil dosežen dogovor o premirju, in da EU ni uspelo dokazati voditeljskih zmožnosti, ko je bilo treba njeni sicer zelo cenjeni vzhodni partnerici pripeljati za pogajalsko mizo;
19. obžaluje, da je bil v Bakuju odprt tako imenovani park trofej, ki ga javnost lahko obišče od 14. aprila 2021, saj to še bolj krepi že tako dolgotrajna sovražna čustva med Armenijo in Azerbajdžanom in spodkopava medsebojno zaupanje; zato poziva, naj se nemudoma zapre;
20. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisijo, naj Armeniji in Azerbajdžanu ponudita vso pomoč, ki jo potrebujeta za utrditev premirja, in podpirata vsa prizadevanja za stabilnost, obnovo, krepitev zaupanja in povojno sanacijo ter pozorno spremljata izvajanje določb premirja, zlasti kar zadeva njegov mehanizem spremljanja; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj še bolj podpirajo civilno družbo in zagovornike človekovih pravic ter sodelujejo z njimi, zlasti kar zadeva omejevanje njihovega dela; meni, da pri tem pomembna vloga pripada posebnemu predstavniku EU za Južni Kavkaz;
21. poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo zagotavljanje nujne humanitarne pomoči in delo mednarodnih organizacij na tem področju ter na področju varstva kulturne in verske dediščine ter podpirajo organizacije civilne družbe v Armeniji in Azerbajdžanu, ki resnično prispevajo k spravi;
22. poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj na prihodnjem vrhu vzhodnega partnerstva jeseni 2021 skupaj z državami članicami obravnava tudi vprašanje varnosti, stabilnosti in regionalnega sodelovanja na Južnem Kavkazu;
23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju OVSE, sopredsednikom skupine iz Minska, predsedniku, vladi in parlamentu Armenije ter predsedniku, vladi in parlamentu Azerbajdžana.