Postopek : 2021/2786(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0385/2021

Predložena besedila :

RC-B9-0385/2021

Razprave :

PV 08/07/2021 - 9.2
CRE 08/07/2021 - 9.2

Glasovanja :

PV 08/07/2021 - 11
PV 08/07/2021 - 19

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0356

<Date>{07/07/2021}7.7.2021</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0385/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0388/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0389/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0390/2021</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0391/2021</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 178kWORD 58k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 144(5) and 132(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0385/2021 (Verts/ALE)

B9-0388/2021 (Renew)

B9-0389/2021 (S&D)

B9-0390/2021 (ECR)

B9-0391/2021 (PPE)</TablingGroups>


<Titre>o Hongkongu, zlasti primeru časopisa Apple Daily </Titre>

<DocRef>(2021/2786(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Željana Zovko, Miriam Lexmann, Michael Gahler, Sandra Kalniete, David McAllister, Antonio López-Istúriz White, Isabel Wiseler-Lima, Paulo Rangel, Loránt Vincze, Krzysztof Hetman, David Lega, Vladimír Bilčík, Janina Ochojska, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Ivan Štefanec, Inese Vaidere, Magdalena Adamowicz, Tomáš Zdechovský, Deirdre Clune, Peter Pollák, Christian Sagartz, José Manuel Fernandes, Stanislav Polčák, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Eva Maydell, Michaela Šojdrová, Romana Tomc, Jiří Pospíšil, Tom Vandenkendelaere, Luděk Niedermayer, Ioan-Rareş Bogdan</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Pedro Marques, Andrea Cozzolino, Evelyne Gebhardt</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Engin Eroglu, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Bernard Guetta, Svenja Hahn, Karin Karlsbro, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Urmas Paet, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Reinhard Bütikofer, Hannah Neumann, Bronis Ropė, Sara Matthieu, Salima Yenbou</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Raffaele Fitto, Anna Fotyga, Bert-Jan Ruissen, Witold Jan Waszczykowski, Ladislav Ilčić, Veronika Vrecionová, Jadwiga Wiśniewska, Nicola Procaccini, Alexandr Vondra, Ryszard Antoni Legutko, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Elżbieta Rafalska, Elżbieta Kruk, Assita Kanko, Carlo Fidanza, Bogdan Rzońca, Valdemar Tomaševski, Hermann Tertsch, Adam Bielan, Charlie Weimers</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo</Depute>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o Hongkongu, zlasti primeru časopisa Apple Daily

(2021/2786(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju vseh predhodnih resolucij o Hongkongu, zlasti tistih z dne 21. januarja 2021 o zatrtju demokratične opozicije v Hongkongu[1], z dne 19. junija 2020 o zakonu Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu in nujnosti, da se EU zavzame za visoko stopnjo avtonomije Hongkonga[2], z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu[3], z dne 24. novembra 2016 o primeru Guija Minhaja, zaprtega založnika na Kitajskem[4],

 ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Kitajski, zlasti z dne 20. maja 2021 o kitajskih povračilnih ukrepih proti subjektom EU, poslancem Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov[5], z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko[6] in z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko[7],

 ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Hongkongu, 20 let po predaji[8],

 ob upoštevanju skupne izjave poslancev Evropskega parlamenta Davida McAllisterja in Reinharda Bütikoferja z dne 1. julija 2020 o novem zakonu o nacionalni varnosti v Hongkongu,

 ob upoštevanju izjave za tisk konference predsednikov Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2020,

 ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. junija 2021, da bo hongkonški časopis Apple Daily prenehal izhajati, in z dne 17. aprila 2021 o obsodbi hongkonških borcev za demokracijo, izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 9. junija 2021 o spremembah hongkonškega volilnega sistema, deklaracij podpredsednika/visokega predstavnika v imenu EU z dne 11. marca 2021 o volilnem sistemu in z dne 7. januarja 2021 o množičnih aretacijah ljudi, vključenih v predhodne volitve v Hongkongu v boju za demokracijo julija 2020, ter vseh drugih izjav in deklaracij o razmerah v Hongkongu,

 ob upoštevanju deklaracije podpredsednika/visokega predstavnika v imenu EU z dne 2. maja 2021 ob svetovnem dnevu svobode tiska,

 ob upoštevanju letnega poročila EU z dne 12. marca 2021 o političnih in gospodarskih gibanjih za leto 2020,

 ob upoštevanju 13. letnega strukturiranega dialoga, ki je potekal 28. novembra 2019 v Hongkongu,

 ob upoštevanju sklepov Sveta o Hongkongu z dne 28. julija 2020,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966 in pomislekov, ki jih je odbor OZN za človekove pravice izrazil na svojem seznamu vprašanj za Hongkong z dne 26. avgusta 2020,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 24. junija 2021, da se novinarji zaradi novega hongkonškega zakona o nacionalni varnosti „samocenzurirajo“, da bi se izognili nejasno formuliranim kaznivim dejanjem, in izjave z dne 21. junija 2021 na 47. zasedanju Sveta za človekove pravice,

 ob upoštevanju poziva strokovnjakov OZN dne 26. junija 2020 k sprejetju odločnih ukrepov za zaščito temeljnih svoboščin na Kitajskem,

 ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega narodnega ljudskega kongresa 30. junija 2020 sprejel zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu,

 ob upoštevanju sporočila z vrha skupine G7 z dne 13. junija 2021 in izjave skupine G7 z dne 12. marca 2021 o volilnih spremembah v Hongkongu,

 ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

 ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske o vprašanju Hongkonga z dne 19. decembra 1984, znane tudi kot skupne izjave Kitajske in Velike Britanije,

 ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu Parlamentu in Svetu z dne 12. marca 2019 z naslovom EU-Kitajska – strateška vizija (JOIN(2019)0005),

 ob upoštevanju politike EU, ki zagovarja politiko „ene Kitajske“ in načelo „ena država, dva sistema“,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A. ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da te vrednote vključi v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B. ker je 17. junija 2021 500 hongkonških oboroženih policistov izvedlo racijo v prostorih največjega proopozicijskega časopisa Apple Daily, pri čemer so novinarje prisilili, naj zapustijo prostore, ter pregledali njihove računalnike, telefone in novinarsko gradivo, kar je bil prvi primer, ko so oblasti medijske članke označile kot potencialno kršitev hongkonškega zakona o nacionalni varnosti; ker je bilo aretiranih pet vodilnih uslužbencev in urednikov časopisa, med njimi glavni urednik Ryan Law, izvršni direktor Cheung Kim-hung, operativni direktor Royston Chow, izdajatelj Chan Puiman in direktor podjetja Apple Daily Digital Cheung Chi-wai;

C. ker so bili po navedbah predstavnika hongkonške policije vodilni uslužbenci in uredniki časopisa aretirani zaradi svoje vloge pri objavi več kot 30 člankov, v katerih so bile tuje države pozvane, naj uvedejo sankcije v zvezi z zakonom o nacionalni varnosti; ker so hongkonške oblasti te pozive razumele kot nedovoljeno dogovarjanje s tujimi državami, ki ogroža nacionalno varnost;

D. ker je policija 23. junija 2021 aretirala tudi avtorja kolumne China Beat v časopisu Apple Daily Yeung Ching-keeja (znanega tudi pod imenom Li Ping) in ga obtožila dogovarjanja s tujimi silami, 27. junija pa je bil zaradi istega kaznivega dejanja aretiran tudi nekdanji višji urednik pri Apple Daily Fung Wai-kwong (znan tudi pod imenom Lo Fung);

E. ker je bilo 24. junija podjetje Apple Daily prisiljeno, da po 26 letih dokončno zapre svoja vrata, potem ko so hongkonške oblasti na podlagi zakona o nacionalni varnosti zamrznile vse njegovo premoženje (v višini približno 2 milijona EUR); ker je več kot 800 uslužbencev podjetja Apple Daily izgubilo zaposlitev in je verjetno v Hongkongu ne bodo znova našli;

F. ker ustanovitelj podjetja Apple Daily Jimmy Lai prestaja 20-mesečno zaporno kazen zaradi vpletenosti v protestno gibanje v letu 2019 in se v skladu z zakonom o nacionalni varnosti sooča z dodatnimi obtožbami, zaradi česar mu grozi morebitna dosmrtna kazen; ker je bil časopis Apple Daily vedno neposreden in kritičen do Kitajske in hongkonškega vodstva ter je bil edini kitajski časopis v Hongkongu, ki ni bil pod nadzorom kitajske vlade;

G. ker je zakon o nacionalni varnosti enemu samemu uradniku, in sicer hongkonškemu sekretarju za varnost, omogočil zamrznitev vsega premoženja podjetja Apple Daily brez uradne obtožbe ali poštenega sojenja, preprosto na podlagi trditev o kršitvah zakona o nacionalni varnosti; ker bi se tak postopek lahko uporabljal za vsa podjetja, ki kotirajo na borzi, ali za vsako podjetje, ki v Hongkongu zgolj posluje;

H. ker je bila 30. junija 2021 prva obletnica začetka veljavnosti zakona o nacionalni varnosti; ker so oblasti napovedale, da se bo zakon nanašal le na „skrajno manjšino“, ki ogroža javno varnost; ker se je zakon v enem letu uporabil za popolno uničenje svobodne družbe v Hongkongu na skoraj vseh frontah, in sicer na podlagi vrste tako nejasnih obtožb, kot so „spodkopavanje“, „odcepitev“ in „dogovarjanje s tujimi silami“, kar je popolnoma spremenilo hongkonško politično in pravno okolje ter omejilo svobodo tiska in svobodno izražanje mnenj; ker je bila nacionalna varnost uporabljena kot opravičilo za cenzuro, nadlegovanje, aretacije in pregon, ki so bili sistematično usmerjeni proti političnim in izvoljenim predstavnikom, aktivistom, študentom in novinarjem v prodemokratičnem taboru; ker se ocenjuje, da je bilo na podlagi zakona o nacionalni varnosti aretiranih 128 oseb in uradno obtoženih 64 oseb, od katerih jih je trenutno 47 v priporu pred sojenjem; ker je zakon o nacionalni varnosti popolnoma v nasprotju z načelom „ena država, dva sistema“; ker je spodkopavanje svobode tiska tudi v nasprotju s hongkonškimi prizadevanji, da postane mednarodno poslovno vozlišče;

I. ker se zakon o nacionalni varnosti od vsega začetka veljavnosti uporablja za ustrahovanje, napade in celo nadlegovanje novinarjev in medijev, ki so zaradi tega že začeli zapuščati svoje službe; ker zdaj vsaj 10 novinarjem in zagovornikom svobode tiska grozi morebitna dosmrtna kazen; ker prisilno zaprtje podjetja Appla Daily na podlagi obtožb, da njegove dejavnosti ogrožajo nacionalno varnost, pomeni dokončno odpravo svobode medijev in svobode izražanja v Hongkongu;

J. ker je 27. junija še ena neodvisna medijska hiša Stand News napovedala črtanje vseh mnenjskih člankov s svojega spletnega mesta, šest direktorjev pa je odstopilo; ker je hongkonško novinarsko združenje posvarilo pred nadaljnjimi aretacijami novinarjev in poročalo, da so oblasti pripravile seznam posameznikov, ki jih je treba aretirati na podlagi zakona o nacionalni varnosti;

K. ker sta vsaj dva tuja sodnika odstopila s položaja, pri čemer sta kot glavni razlog navedla zakon o nacionalni varnosti; ker so junija letos propekinški zakonodajni organi prvič uspešno posredovali pri imenovanju višjega sodnika na hongkonškem sodišču zadnje stopnje, kar se zdi prvi konkretni korak v smeri poskusa spodkopavanja neodvisnosti sodstva;

L. ker so hongkonške oblasti uvedle dežurno telefonsko številko za prijavo nepravilnosti v okviru zakona o nacionalni varnosti; ker se izobraževalno gradivo in učni načrti v osnovnih in srednjih šolah, tudi na mednarodnih, ki jih obiskujejo izseljeni otroci, zdaj preverjajo na podlagi načel zakona o nacionalni varnosti;

M. ker je bilo 16. aprila v Hongkongu v dveh ločenih primerih obsojenih 10 uglednih prodemokratičnih osebnosti zaradi miroljubne udeležbe v protestih, in sicer Martin Lee, Albert Ho, Jimmy Lai, Margaret Ng, Cyd Ho, Lee Cheuk-yan, Leung Kwok-hung, Au Nok-hin, Leung Yiu-chung in Yeung Sum; ker se njihove kazni gibljejo od 8 do 18 mesecev zaporne kazni, v petih primerih pa so bile izrečene pogojne zaporne kazni od 8 do 12 mesecev; ker te zadnje odločitve sledijo obsodbi Joshue Wong in Sze-yiu Koa 13. aprila; ker je dolga zaporna kazen, izrečena nekaterim posameznikom zaradi nenasilnih dejanj pri uveljavljanju zaščitenih državljanskih pravic, še en znak nadaljnjega krčenja demokratičnega prostora in spodkopavanja temeljnih svoboščin v Hongkongu;

N. ker se z zakonom o nacionalni varnosti zakonsko in dejansko očitno krši skupna izjava Kitajske in Združenega kraljestva iz leta 1984 in temeljni zakon Posebnega upravnega območja Hongkong iz leta 1990, ki zagotavlja, da bo Hongkong še 50 let po predaji suverenosti ohranil avtonomijo in neodvisnost izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti ter temeljne pravice in svoboščine, kot so svoboda govora, zbiranja, združevanja in tiska; ker ta zakon tudi preprečuje Hongkongu, da bi spoštoval svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah; ker skupna izjava in temeljni zakon določata načelo „ena država, dva sistema“, o katerem sta se dogovorila Kitajska in Združeno kraljestvo;

O. ker EU in Evropski parlament vedno močno podpirata načelo „ena država, dva sistema“ in ohranjanje visoke stopnje avtonomije Hongkonga v skladu s temeljnim zakonom in mednarodnimi zavezami in ker ima EU v skladu s tem načelom velik interes za nadaljnjo stabilnost in blaginjo Hongkonga; ker sta ti načeli v sedanjih okoliščinah neizogibno in nepreklicno spodkopani in izničeni;

P. ker je EU še vedno globoko zaskrbljena zaradi zakona Ljudske republike Kitajske o nacionalni varnosti v Hongkongu; ker gre za občutljivo vprašanje, ki ima lahko daljnosežne posledice za Hongkong in njegove prebivalce, državljane EU in tuje državljane, organizacije civilne družbe iz EU in mednarodne skupnosti, pa tudi za poslovno zaupanje v Hongkong; ker se je z začetkom veljavnosti zakona o nacionalni varnosti povečalo tveganje za državljane EU;

Q. ker je v letnem poročilu organizacije Human Rights Watch navedeno, da razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem že od pokola na Trgu nebeškega miru niso bile tako zaskrbljujoče;

R. ker je bilo novinarjem v javni radioteleviziji Macaa odrejeno, da spodbujajo „patriotizem, spoštovanje in ljubezen“ do Kitajske, in ker je vsaj šest novinarjev odstopilo po uvedbi novih uredniških pravil, kar kaže, da pomisleki glede zakona o nacionalni varnosti vplivajo tudi na druge regije; ker temeljni zakon Macaa ščiti tudi svobodo tiska in velja do leta 2049;

S. ker je bila na sedanjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice sprejeta skupna izjava, ki jo je pripravila Kanada v imenu 44 držav, kar je največ podpisnic doslej in med katerimi je bilo tudi 23 držav članic EU;

1. najostreje obsoja prisilno prenehanje izdajanja časopisa Apple Daily, nadaljnjo zamrznitev njegovega premoženja in aretacije novinarjev, ki jih je Ljudska republika Kitajska dodatno odredila, da bi razbila svobodno družbo v Hongkongu ter dokončno odpravila svobodo medijev in svobodo izražanja;

2. je zaskrbljen zaradi hitrega poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v Hongkongu, natančneje zaradi odprtih napadov na svobodo govora in svobodo tiska, saj Ljudska republika Kitajska še naprej brez primere zatira temeljne svoboščine, kar je pripeljalo do izrednih razmer na področju človekovih pravic, in poudarja, da mora EU sprejeti nujne in odločne ukrepe;

3. izraža največjo solidarnost z vsemi hongkonškimi novinarji, ki kljub začetku veljavnosti zakona o nacionalni varnosti še naprej odločno branijo svobodo medijev in neodvisno novinarstvo ter poročajo o dramatičnem razvoju dogodkov v Hongkongu; poziva hongkonške oblasti, naj končajo vsakršno pravno nadlegovanje in ustrahovanje novinarjev ter si prizadevajo za zaščito in varnost novinarjev pred vsemi oblikami nasilja, pritiski, diskriminacijo, nepoštenimi sodnimi postopki in vsemi poskusi, da bi jim preprečili izpolnitev svojega poslanstva ali zmanjšali njihovo zmožnost, da to storijo v skladu z mednarodnimi normami, zlasti s členoma 19 in 21 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata pravico do svobode izražanja in pravico do svobode mirnega zbiranja;

4. poziva hongkonške oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse novinarje, miroljubne protestnike, aktiviste in politične predstavnike, ki so zgolj uveljavljali pravico do svobode izražanja in druge človekove pravice ter so bili aretirani zaradi obtožb na podlagi zakona o nacionalni varnosti, in umaknejo vse obtožbe proti njim; poziva k ustavitvi politično motiviranih pregonov in drugih pravnih postopkov proti miroljubnim protestnikom, da bi utišali kritične glasove in ljudi odvrnili od sodelovanja v javni sferi;

5. ponovno izraža globoko zaskrbljenost glede tega, da je 30. junija 2020 začel veljati zakon o nacionalni varnosti, ki krši zaveze in obveznosti Ljudske republike Kitajske v skladu z mednarodnim pravom, in sicer skupno izjavo Kitajske in Združenega kraljestva, ter pomeni celovit napad na visoko stopnjo avtonomnosti, pravne države in temeljnih svoboščin v mestu; ugotavlja, da je bil zakon večkrat uporabljen kot podlaga za izključitev volilnih kandidatov in politikov ter odvzem njihove prostosti, aretacijo študentov zaradi objav v družbenih medijih in prepoved skupnih protestnih sloganov; poudarja, da zakon o nacionalni varnosti preprečuje odnos zaupanja med Kitajsko in EU, spodkopava prihodnje sodelovanje in vodi k nadaljnjemu spodkopavanju verodostojnosti Pekinga na mednarodnem prizorišču;

6. obsoja vse poskuse utišanja prodemokratičnih aktivistov, odrejenih na podlagi zakona o nacionalni varnosti, vključno z blokiranjem spletišč, namenjenih demokraciji; ponovno poudarja, da je svoboda izražanja in obveščanja temeljna pravica, zapisana v domačem in mednarodnem pravu Hongkonga;

7. izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročanih praks tajnega pridržanja, mučenja in slabega ravnanja ter prisilnih priznanj, ki se uporabljajo v hongkonški policiji in v hongkonških zaporih, vključno s pomisleki glede posameznikov, ki čakajo na sojenje in so dolgo zaprti v samici;

8. obsoja nastajajoče omejitve neodvisnosti sodstva in vse večjo politizacijo sodišč; poudarja, da je treba kot naslednji korak nujno preprečiti razpustitev hongkonškega neodvisnega sodstva, in ESZD poziva, naj poleg letnega poročila o Hongkongu pripravi podrobno javno poročilo o pravni državi in neodvisnosti sodstva;

9. izraža zaskrbljenost zaradi nedavno sprejetih sprememb hongkonške volilne zakonodaje, ki uvajajo načelo „samo patriot“ in ustanavljajo nadzorni odbor za preverjanje vseh volilnih kandidatov, ki bo odpravil vse preostale nasprotne glasove in je popolnoma v nasprotju z zavezami za večjo demokratično zastopanost, zapisanimi v hongkonškem temeljnem zakonu;

10. poziva kitajske oblasti, naj odpravijo zakon o nacionalni varnosti, ki škoduje mednarodnemu statusu Hongkonga, Hongkong pa, naj ponovno zagotovi spoštovanje pravne države, človekovih pravic, demokratičnih načel in visoko stopnjo avtonomije na podlagi načela „ena država, dva sistema“ iz hongkonškega temeljnega zakona, kar je v skladu z notranjimi in mednarodnimi obveznostmi;

11. poziva Komisijo in države članice, naj zakon o nacionalni varnosti obravnavajo kot glavno prednostno nalogo na dnevnem redu vseh srečanj med EU in Kitajsko ter na diplomatskih posvetovanjih za pripravo teh srečanj; želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi še naprej opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Xinjiangu in Tibetu, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do Kitajske zavzela odločno, jasno in enotno stališče; opozarja, da je Kitajska podpisala vrsto mednarodnih pogodb in konvencij o človekovih pravicah, zato poudarja, da je treba z njo nadaljevati dialog, da se zagotovi, da bo izpolnila svojo zavezo o spoštovanju mednarodnega okvira za človekove pravice;

12. globoko obžaluje, da Svet na aprilski seji Sveta EU za zunanje zadeve glede Hongkonga ni sprejel nobenega sklepa; odločno podpira podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pri čimprejšnji predložitvi osnutka sklepov in poziva države članice, naj obravnavajo zastoj in sprejmejo nove ukrepe, vključno s ciljno usmerjenimi sankcijami v okviru globalnega režima sankcij EU za človekove pravice, vključno z izvajanjem prepovedi potovanj in zamrznitve sredstev zoper posameznike in subjekte v Hongkongu in na Kitajskem zaradi hudih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava v Hongkongu, med drugim zoper Carrie Lam, Tereso Yeuk-wah Cheng, Xia Baolonga, Zhanga Xiaominga, Luoa Huininga, Zhenga Yanxionga, Chrisa Tanga Ping-keunga, Stephena Lo Wai-chung in Johna Lee Ka-chiua, in institucije Ljudske republike Kitajske, ki imajo ključno vlogo pri sprejemanju ukrepov in ravnanju, ki spodkopavajo visoko stopnjo avtonomije Hongkonga in njegovih svoboščin;

13. ponavlja svoje stališče o celovitem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko, ki ga je navedel v svoji resoluciji z dne 21. maja 2021, vključno z nujno potrebo po sprejetju dodatnih ciljno usmerjenih ukrepov v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic, da bi še naprej ukrepali zoper represijo v Xinjiangu in Hongkongu ter da bi Kitajska prenehala z vsemi kršitvami;

14. poziva ESZD in Svet, naj še naprej ocenjujeta in izboljšujeta sveženj ukrepov, sprejet julija 2020, ter določita jasen časovni okvir za njihovo izvajanje; poziva ESZD, naj nadaljuje ocenjevanje morebitnih ekstrateritorialnih učinkov zakona o nacionalni varnosti, zlasti njegovega člena 38, ki določa, da se uporablja tudi za osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v Hongkongu, in pripravi konkretne odzive nanje; pozdravlja odločitev držav članic EU in drugih mednarodnih partnerjev, da začasno prekličejo izvajanje pogodb o izročitvi s Hongkongom; ponovno zahteva, naj se prekinejo pogodbe o izročitvi, ki jih je deset preostalih držav članic sklenilo s Kitajsko;

15. ponovno obsoja sodelovanje bank s sedežem v EU pri zamrznitvi sredstev in bančnih računov nekdanjih oblikovalcev demokratične zakonodaje; poziva ESZD, naj oceni raven skladnosti, vključenosti in sodelovanja podjetij s sedežem v EU s hongkonškimi oblastmi pri uveljavljanju zakona o nacionalni varnosti, ter poziva države članice, naj pozovejo banke s sedežem v EU, da sprostijo sredstva hongkonških aktivistov za demokracijo;

16. poziva Komisijo, naj oceni dolgoročni komercialni učinek na podjetja EU, ki poslujejo v Hongkongu, glede na izvajanje hongkonškega zakona o nacionalni varnosti, pri čemer naj upoštevajo spreminjajočo se pravno državo ter prosti pretok informacij in kapitala v mestu; poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej uporabljata ustrezne mehanizme za nadzor izvoza, da bi Kitajski in Hongkongu preprečili dostop do tehnologij, ki se uporabljajo za kršenje človekovih pravic, ter razmislita o pravilih za preprečevanje evropskih naložb v podjetja, ki so vpletena v hude kršitve človekovih pravic na Kitajskem in v Hongkongu, vključno z možnostjo seznama subjektov;

17. toplo pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejeli Združeno kraljestvo, Avstralija in Kanada, da bi odprli sheme, s katerimi bi hongkonškim državljanom ponudili možnost življenja in dela v teh državah; ponovno poziva države članice, naj uskladijo izvajanje „programa rešilnih čolnov“ za zagovornike demokracije in politične voditelje v Hongkongu po tem vse hujšem slabšanju razmer na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter naj novinarjem v Hongkongu, ki jim grozi aretacija na podlagi zakona o nacionalni varnosti, izdajo potne listine za vrnitev;

18. poziva EU in evropsko diplomatsko osebje, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo zaščito in podporo miroljubnim aktivistom in političnim voditeljem v Hongkongu, vključno s prisotnostjo na sojenjih, zaprosili za obiske v zaporih, stalnimi in odločnimi stiki z lokalnimi oblastmi, in sicer popolnoma v skladu s smernicami EU glede zagovornikov človekovih pravic in drugih politik EU na tem področju, vključno z novim akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo; pričakuje, da bosta ESZD in Svet pripravila konkretne ukrepe za povečanje podpore hongkonški civilni družbi in medijem, kot je razširitev področja uporabe Evropske ustanove za demokracijo na projekte v jugovzhodni Aziji, vključno z dejavnim sodelovanjem s hongkonško diasporo;

19. poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo utišani prebivalci Hongkonga ponovno izrazili svoje mnenje, tako da bodo pomagali pri arhiviranju, objavljanju in dokumentiranju kršitev človekovih pravic, ter naj se borijo proti Ljudski republiki Kitajski, tako da bodo knjige, ki so v Hongkongu prepovedane, splošno dostopne na spletu; izraža podporo prizadevanjem mednarodnih televizijskih kanalov, kot sta Deutsche Welle in France 24, za redno poročanje o razvoju dogodkov v Hongkongu;

20. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zavrnejo vabila, da bi se vladni predstavniki in diplomati udeležili zimskih olimpijskij iger v Pekingu 2022, razen če kitajska vlada dokaže preverljivo izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Hongkongu, ujgurski pokrajini Xinjiang, Tibetu, Notranji Mongoliji in drugje na Kitajskem;

21. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo število akademskih priložnosti in priložnosti za usposabljanje v okviru programa Erasmus za študente in mlade diplomante iz Hongkonga; poziva ESZD in Komisijo, naj razvijeta in uskladita ukrepe za zaščito akademske svobode hongkonških študentov in znanstvenikov na evropskih univerzah pred pritiskom kitajskih oblasti;

22. ponovno poziva EU in vse njene države članice, naj si enotno in odločno prizadevajo za organizacijo posebne seje ali nujne razprave o Kitajski v Svetu OZN za človekove pravice in začetek neodvisne preiskave OZN o Kitajski; poudarja vse večjo mednarodno podporo začetku neodvisne preiskave;

23. poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo generalnega sekretarja OZN, naj razmisli o vseh mehanizmih, ki so mu na voljo, da bi zagotovili neodvisno spremljanje razmer na Kitajskem in poročanje o njih, vključno z imenovanjem posebnega odposlanca OZN; poziva Svet in podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj si skupaj z mednarodno skupnostjo prizadevata vzpostaviti mednarodno kontaktno skupino za Hongkong in Hongkong redno vključevati na agendo mednarodnih organizacij;

24. spodbuja članice OZN, naj organizirajo redne javne prireditve za ozaveščanje o tem, da kitajska vlada hudo krši človekove pravice, kar vključuje zločine proti človeštvu, in izvaja druge kršitve mednarodnega prava, in vsaj eno srečanje varnostnega sveta OZN v tako imenovani formuli Arria; bi pozdravil pobudo, če bi institucije EU in države članice razmislile o tem, da bi se 1. julij obeležil kot „dan podpore Hongkongu“, da bi evropsko javnost vsako leto spomnili na razmere v Hongkongu; ponovno poziva EU in države članice, naj razmislijo o predložitvi zadeve Meddržavnemu sodišču, in trdi, da odločitev Kitajske, da Hongkongu vsili svoj zakon o nacionalni varnosti, in uporaba tega zakona pomenita kršitev skupne izjave med Kitajsko in Združenim kraljestvom ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

25. obžaluje odločitev hongkonške policije, da je prepovedala letni protest na Trgu nebeškega miru 4. junija in letno parado 1. julija, hkrati pa je izdala posebno dovoljenje za izjemo od omejitev v zvezi s covidom-19, da bi hongkonškim uradnikom omogočila praznovanje stoletnice kitajske komunistične partije;

26. poziva podpredsednika/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve, naj tesno sodeluje s podobno mislečimi državami in partnerji, da bi zaustavili spodkopavanje hongkonških svoboščin; pozdravlja na novo vzpostavljen dvostranski dialog med EU in ZDA o Kitajski in vztraja, da bi moralo biti tesnejše usklajevanje na področju človekovih pravic, tudi s poudarkom na razmerah v Hongkongu, ključni cilj;

27. ugotavlja, da se je Ljudska republika Kitajska s politiko opustitve pristopa „ena država, dva sistema“ zelo odtujila od tajvanskega prebivalstva, in poudarja, da je za pomoč pri zaščiti demokracije v Tajvanu pripravljen sodelovati z mednarodnimi partnerji;

28. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske ter izvršni predsednici in skupščini Posebnega upravnega območja Hongkong.

[1] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0027.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0174.

[3] UL C 165, 4.5.2021, str. 2.

[4] UL C 224, 27.6.2018, str. 78.

[5] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0255.

[6] UL C 433, 23.12.2019, str. 103.

[7] UL C 399, 24.11.2017, str. 92.

[8] UL C 369, 11.10.2018, str. 156.

Zadnja posodobitev: 7. julij 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov