Predlog skupne resolucije - RC-B9-0465/2021Predlog skupne resolucije
RC-B9-0465/2021

    SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Libanonu

    15.9.2021 - (2021/2878(RSP))

    v skladu s členom 132(2) in (4) Poslovnika,
    ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
    B9-0465/2021 (Verts/ALE)
    B9-0467/2021 (S&D)
    B9-0468/2021 (ECR)
    B9-0469/2021 (PPE)
    B9-0470/2021 (Renew)

    Michael Gahler, Tom Vandenkendelaere, David McAllister, Željana Zovko, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)
    v imenu skupine PPE
    Evin Incir, Pedro Marques, Tonino Picula
    v imenu skupine S&D
    Christophe Grudler, Petras Auštrevičius, Stéphane Bijoux, Izaskun Bilbao Barandica, Gilles Boyer, Sylvie Brunet, Olivier Chastel, Ilana Cicurel, Jérémy Decerle, Laurence Farreng, Klemen Grošelj, Sandro Gozi, Bernard Guetta, Valérie Hayer, Karin Karlsbro, Fabienne Keller, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Javier Nart, Samira Rafaela, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Irène Tolleret, Véronique Trillet-Lenoir, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne, Stéphanie Yon-Courtin
    v imenu skupine Renew
    Salima Yenbou
    v imenu skupine Verts/ALE
    Anna Fotyga, Jadwiga Wiśniewska, Elżbieta Rafalska, Ryszard Czarnecki, Ladislav Ilčić, Raffaele Fitto, Adam Bielan, Witold Jan Waszczykowski, Valdemar Tomaševski
    v imenu skupine ECR
    Fabio Massimo Castaldo


    Postopek : 2021/2878(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    RC-B9-0465/2021
    Predložena besedila :
    RC-B9-0465/2021
    Sprejeta besedila :

    Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Libanonu

    (2021/2878(RSP))

    Evropski parlament,

     ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libanonu, zlasti resolucije z dne 22. maja 2008 o razmerah v Libanonu[1],

     ob upoštevanju prejšnjih resolucij varnostnega sveta OZN, zlasti resolucij št. 1559 (2004), št. 1701 (2006), št. 2539 (2020) in št. 2591 (2021),

     ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani[2],

     ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 10. decembra 2007 o makrofinančni pomoči Skupnosti Libanonu[3],

     ob upoštevanju končnega poročila misije Evropske unije za opazovanje volitev v Libanonu 2018,

     ob upoštevanju zavez, dogovorjenih novembra 2016 v okviru prednostnih nalog partnerstva med EU in Libanonom, konference CEDRE, ki je potekala 6. aprila 2018, libanonskega okvira za reformo, okrevanje in obnovo iz decembra 2020 in srečanj mednarodne skupine za podporo Libanonu, ki so potekala 11. decembra 2019, 23. septembra 2020 in 19. maja 2021,

     ob upoštevanju izjave komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča z dne 5. avgusta 2020 o eksploziji v Bejrutu,

     ob upoštevanju mednarodne konference o pomoči in podpori Bejrutu in libanonskemu ljudstvu, ki je potekala 9. avgusta 2020, ter konference v podporo libanonskemu prebivalstvu, ki je potekala 2. decembra 2020, ki sta ju organizirali Francija in Organizacija združenih narodov,

     ob upoštevanju skupne izjave mednarodne skupine za podporo Libanonu z dne 23. septembra 2020,

     ob upoštevanju izjave o odstopu mandatarja za sestavo libanonske vlade, ki jo je 28. septembra 2020 v imenu EU podal visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

     ob upoštevanju poročila o okviru za reformo, okrevanje in obnovo Libanona, ki so ga EU, OZN in Svetovna banka sprejele decembra 2020,

     ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2020 o Libanonu,

     ob upoštevanju poročila Svetovne banke o libanonskem gospodarstvu z dne 1. junija 2021 in hitre ocene škode in potreb v Bejrutu, ki jo je pripravila Skupina Svetovne banke v sodelovanju z EU in OZN,

     ob upoštevanju izjave in pripomb podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borella z dne 19. junija 2021 med obiskom v državi,

     ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Josepa Borrella z dne 16. julija 2021 o odstopu mandatarja za sestavo vlade Sada Haririja,

     ob upoštevanju poziva predsednika Odbora za zunanje zadeve Davida McAllisterja in predsednice delegacije za odnose z državami Mašreka Isabel Santos z dne 16. julija 2021, naj libanonsko politično vodstvo odpravi zastoj po odstopu mandatarja za sestavo vlade,

     ob upoštevanju sporočila Unicefa za javnost z dne 23. julija 2021 z naslovom Libanon: Unicef opozarja, da je javni sistem oskrbe z vodo tik pred razpadom,

     ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 26. julija 2021 o procesu oblikovanja vlade,

     ob upoštevanju izjave sopredsednikov druge seje posvetovalne skupine o okviru za reformo, okrevanje in obnovo z dne 28. julija 2021,

     ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/1277 z dne 30. julija 2021 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libanonu[4],

     ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Josepa Borrella z dne 3. avgusta 2021 o enoletni obletnici eksplozije v pristanišču v Bejrutu,

     ob upoštevanju konference v podporo libanonskemu prebivalstvu, ki je prek videokonference potekala 4. avgusta 2021, in izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Josepa Borrella na konferenci,

     ob upoštevanju pisma generalnega sekretarja OZN predsedniku varnostnega sveta OZN z dne 4. avgusta 2021 o podaljšanju mandata začasnih sil OZN v Libanonu (UNIFIL),

     ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega sveta z dne 4. avgusta 2021 na tretji mednarodni konferenci v podporo prebivalcem Libanona, ki je potekala na skupno povabilo generalnega sekretarja OZN in predsednika Francoske republike,

     ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 7. avgusta 2021, v kateri obsoja izstreljevanje raket iz južnega Libanona,

     ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa z dne 26. avgusta 2021 o slabšanju socialno-ekonomskih razmer v Libanonu,

     ob upoštevanju Sklepa št. 1/2016 Pridružitvenega sveta EU-Libanon z dne 11. novembra 2016 o dogovoru o prednostnih nalogah partnerstva EU-Libanon in predloga sklepa Sveta o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranski sporazumom o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani, v zvezi s podaljšanjem veljavnosti prednostnih nalog partnerstva med EU in Libanonom, dokler EU in Libanon ne sprejmeta novih posodobljenih skupnih dokumentov (COM(2021)0406),

     ob upoštevanju incidentov avgusta in septembra 2019, 14. aprila 2020, 17. aprila 2020, 27. julija 2020, maja 2021, 20. julija 2021 in od 4. do 6. avgusta 2021, ki so se zgodili prek modre črte,

     ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 9. februarja 2021 z naslovom „Obnovljeno partnerstvo z južnim sosedstvom - Nova agenda za Sredozemlje“ (JOIN(2021)0002),

     ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

     ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

    A. ker so sedanje razmere v Libanonu izjemno alarmantne in zelo zaskrbljujoče zaradi politične, gospodarske, socialne, finančne in zdravstvene krize ter institucionalnega razpada; ker je Libanon tesen in pomemben partner Evropske unije; ker to partnerstvo temelji na skupnih interesih, dolgotrajnih zgodovinskih in kulturnih vezeh, rednem političnem in socialnem dialogu ter obsežnih medosebnih stikih;

    B. ker ima Libanon živahno civilno družbo s številnimi aktivisti, voditelji skupnosti, akademiki, umetniki in mladinskimi skupinami, ki se zbirajo in pozivajo k nujnim reformam;

    C. ker so bile razmere v Libanonu kritične in so konec leta 2019 privedle do finančne krize; ker so 17. oktobra 2019 že potekali množični protesti (t. i. libanonska oktobrska revolucija), ki so pozvali k socialnim in ekonomskim pravicam, odgovornosti, odpravi korupcije in odstopu vseh političnih predstavnikov; ker je 29. oktobra 2019 nekdanji libanonski predsednik vlade Sad Hariri napovedal odstop vlade;

    D. ker je 4. avgusta 2020 uničujoča eksplozija velike količine amonijevega nitrata v bejrutskem pristanišču povzročila več kot 200 smrtnih žrtev in več tisoč ranjenih ter poškodovala več kot 74.000 domov, kar je neposredno prizadelo 300.000 ljudi; ker je po tem dogodku odstopil nekdanji predsednik vlade Hasan Diab; ker eno leto po eksploziji preiskava njenih vzrokov še ni zaključena, zlasti zaradi korupcije, krivci zanjo še niso bili ugotovljeni in torej še nihče zanjo ni odgovarjal; ker poročilo organizacije Human Rights Watch, izdano 3. avgusta 2021, razkriva dokaze o soodgovornosti uradnikov za eksplozijo; ker je 4. avgusta 2021 v Bejrutu ponovno potekal množični protest, njegovi udeleženci pa so zahtevali, da krivci za eksplozijo v pristanišču odgovarjajo zanjo; ker so na dan prišli uradni dokumenti, ki kažejo, da so libanonski carinski, vojaški in varnostni organi ter sodstvo več zaporednih vlad vsaj deset krat v šestih letih opozorili na nevarno zalogo eksplozivnih kemikalij v bejrutskem pristanišču, vendar te niso sprejele nobenih ukrepov; ker so ključne politične osebnosti v Libanonu ovirale lokalno preiskavo poznejše eksplozije, saj so oblasti odstavile prvega preiskovalnega sodnika, potem ko je politične osebnosti povabil na zaslišanje, in zavrnile zahtevo drugega preiskovalnega sodnika o odvzemu imunitete osumljenim poslancem in zaslišanju visokih predstavnikov varnostnih sil;

    E. ker je korupcija v Libanonu eden od ključnih izzivov, saj zavira razvoj in blaginjo ter poglablja odtujenost od političnega sistema in nezaupanje vanj; ker je korupcija zelo razširjena na vseh ravneh družbe, kar se odraža v svetovni primerjavi in povprečnih rezultatih države na večini področij upravljanja; ker libanonski urad za boj proti korupciji še vedno ne deluje, saj še niso imenovali njegovih članov;

    F. ker je Libanon 10. septembra 2021 po treh kandidatih za predsednika vlade, Mustafi Adibu, Hasanu Diabu in Sadu Haririju, vendarle oblikoval vlado; ker bo morala nova vlada nujno pripraviti vsebinski sveženj potrebnih reform, ki bodo Libanonu omogočile boj proti korupciji ter ohranitev stabilnosti, enotnosti, suverenosti, politične neodvisnosti in ozemeljske celovitosti;

    G. ker so maja in oktobra 2022 v Libanonu načrtovane občinske, parlamentarne in predsedniške volitve; ker morajo vsi politični voditelji spoštovati volilni koledar za leto 2022 in zagotoviti vključujoče, pregledne in poštene volitve z enakimi možnostmi kandidiranja za vse in dostopom do glasovanja za vse libanonske državljane, vključno s tistimi, ki prebivajo zunaj države, kakor jim je omogočila najnovejša volilna zakonodaja iz leta 2017 in kot določa libanonska ustava; ker komisija za nadzor volitev nima potrebnih sredstev za izvajanje svojega mandata, kar vzbuja pomisleke glede preglednosti in poštenosti kampanje in volitev, načrtovanih za naslednje leto;

    H. ker je EU skupaj s Svetovno banko in OZN takoj po siloviti eksploziji izvedla hitro oceno škode in potreb, da bi ocenila posledice za prebivalstvo, materialna sredstva, infrastrukturo in zagotavljanje storitev; ker je bilo pri tem med drugim ugotovljeno, da je bila povzročena škoda v višini od 3,8 do 4,6 milijarde USD, pri čemer sta bila najbolj prizadeta stanovanjski in kulturni sektor, da so nastale izgube v višini od 2,9 do 3,5 milijarde USD, in sicer zlasti na področju stanovanjskih objektov, nato pa v prometu in kulturi, da je za najbolj nujno okrevanje in obnovo potrebno od 1,8 do 2,0 milijarde USD, pri čemer so potrebe največje v prometnem sektorju, ki mu sledita kulturni in stanovanjski sektor; ker je bil glavni rezultat vzpostavitev okvira za reformo, okrevanje in obnovo, ki ga soupravlja libanonska vlada; ker pri reformah iz tega okvira zaradi več mesecev trajajočega zastoja pri oblikovanju vlade ni bilo doseženega nikakršnega napredka; ker je maja 2021 glavni libanonski proizvajalec električne energije Electricité du Liban sporočil, da nima več dovolj denarja za nakup goriva; ker je Libanon več držav zaprosil, da bi mu pomagale zadovoljiti neposredne potrebe po energiji;

    I. ker kljub umiku zakona o bančni tajnosti še vedno ni napredka pri forenzični reviziji centralne banke; ker je libanonski državni tožilec po poročilih švicarske preiskave o transakcijah, v katere sta bila domnevno vpletena guverner centralne banke Riad Salameh in njegov brat, sprožil preiskavo, francoski tožilci pa so začeli predhodno preiskavo o obtožbah, da je Salameh pral denar; ker guverner centralne banke vse obtožbe zanika;

    J. ker se je EU zavezala, da bo z gospodarsko pomočjo podpirala stabilnost in enotnost države; ker je EU zagotovila znatno pomoč za odpravo neposrednih posledic in zadovoljitev potreb po eksploziji; ker je mobilizirala 33 milijonov EUR za nujne potrebe in več kot 250 reševalcev iz držav članic EU; ker je EU samo v letu 2021 Libanonu zagotovila 55,5 milijona EUR humanitarne pomoči; ker je bilo poleti 2021 sproščenih dodatnih 5,5 milijona EUR za podporo odziva Libanona na pandemijo covida-19; ker so EU in njene države članice od leta 2011 mobilizirale 24 milijard EUR;

    K. ker je pandemija covida-19 zaostrila že obstoječo vsesplošno krizo v Libanonu, kjer je močno razširjena tudi korupcija v političnem razredu; ker so bile hudo prizadete tako ranljive kot neranljive skupine; ker je bilo od začetka pandemije v Libanonu ugotovljenih več kot 610 000 primerov okužbe s koronavirusom in 8150 smrtnih primerov; ker je bila materialna škoda zaradi eksplozije na stanovanjskih objektih največja v četrtih Džemejze Ašrafid, Mar Mihail Benabil in Remeil Medavar in ker bi lahko pomanjkanje nadomestnih stanovanj za tiste, katerih domovi so bili uničeni, vplivalo na zgodovinsko socialno strukturo, ustroj in kohezijo Libanona;

    L. ker je bil s Sklepom Sveta z dne 30. julija 2021 vzpostavljen okvir za ciljno usmerjene sankcije proti osebam in subjektom, odgovornim za spodkopavanje demokracije ali pravne države v Libanonu; ker te vključujejo prepoved potovanja v EU in zamrznitev sredstev zaradi nenehnega oviranja oblikovanja vlade ali resnega ogrožanja izvedbe volitev, oviranja ali spodkopavanja načrtov za izboljšanje odgovornosti in dobrega upravljanja, tudi v bančnem in finančnem sektorju, ki so jih odobrile libanonske oblasti in jih podpira EU, zaradi hudih finančnih nepravilnosti v zvezi z javnimi sredstvi, dejanj, zajetih v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji, in nepooblaščenega izvoza kapitala;

    M. ker je ekonomska in socialna komisija OZN za Zahodno Azijo ugotovila, da je stopnja revščine med letoma 2019 in 2020 poskočila z 28 % na 55 %; ker se je večrazsežnostna stopnja revščine v Libanonu skoraj podvojila, in sicer z 42 % v letu 2019 na 82 % v letu 2021, in ker danes skrajna večrazsežnostna revščina prizadene 34 % prebivalstva; ker se brezposelne že več kot 40 % delovne sile, vse večji delež gospodinjstev pa ima težave pri dostopu do osnovnih storitev, kot so hrana, voda in zdravstveno varstvo; ker je Svetovna banka v svojem poročilu o libanonskem gospodarstvu iz junija 2021 poročala, da se Libanon sooča s hudo in dolgotrajno gospodarsko depresijo, ki se verjetno uvršča med najhujše krize v svetovnem merilu od sredine devetnajstega stoletja;

    N. ker je vojna v sosednji Siriji mnoge prisilila, da so pobegnili v Libanon, ki je sprejel približno 1,5 milijona sirskih beguncev, poleg približno 15.800 etiopskih, iraških, sudanskih in drugih beguncev, registriranih pri Visokem komisarju OZN za begunce, ter približno 207.700 palestinskih beguncev; ker se po podatkih Svetovnega programa za hrano za leto 2021 kar 22 % odstotkov libanonskih državljanov, 50 % beguncev iz Sirije in 33 % beguncev od drugod spopada z negotovo preskrbo s hrano; ker je Libanon ena od dveh držav Bližnjega vzhoda, ki gostita veliko število gospodinjskih delavcev migrantov po tako imenovanem sistemu kafala; ker je EU od leta 2011 prek različnih instrumentov, kot sta regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji in evropski instrument sosedstva, prispevala 2,4 milijarde EUR za pomoč sirskim in palestinskim beguncem;

    O. ker je libanonska vlada aprila 2020 odobrila gospodarski načrt in zaprosila za program Mednarodnega denarnega sklada na podlagi potrebnih reform; ker pogovori z Mednarodnim denarnim skladom še potekajo; ker mora Libanon po mnenju Mednarodnega denarnega sklada nujno začeti obsežne reforme za ureditev javnih financ, prestrukturiranje javnega dolga, obnovo bančnega sistema, razširitev mreže socialne varnosti, reformo podjetij v državni lasti in izboljšanje upravljanja; ker je Mednarodni denarni sklad določil posebne pravice črpanja v vrednosti 860 milijonov USD za okrepitev izčrpanih državnih rezerv in za zadovoljitev številnih nujnih potreb; ker je finančni odbor libanonskega parlamenta zavrnil vladni načrt za reševanje z zasebnimi sredstvi, ki bi z jamstvom za sredstva na bančnih računih z manj kot 500.000 USD prihrankov 98 % prebivalstva omogočil, da prihranke ohranijo; ker je Mednarodni denarni sklad zaradi kritik načrta za reševanje, ki so jih izrazili poslanci, objavil tri izjave, ki vladni načrt podpirajo; ker poslanci, ki so načrt za reševanje zavrnili, ščitijo interese libanonskih bank, saj imajo pri tem prikrit interes – so namreč bodisi njihovi delničarji ali so z njimi povezani;

    P. ker je libanonski parlament 30. junija 2021 odobril zakon o izrednem posojilu v višini 556 milijonov USD za financiranje sistema živilskih kart, ki bo zagotavljal denarno pomoč najranljivejšim družinam in nadomestil sedanji sistem subvencij; ker bi bilo treba pri uporabi živilskih kart upoštevati načelo nediskriminacije;

    Q. ker evro-sredozemski sporazum temelji na spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kot je določeno v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki je bistven element sporazuma;

    R. ker zadnja resolucija varnostnega sveta OZN o Libanonu št. 2591 (2021), ki je bila soglasno sprejeta 30. avgusta 2021, podaljšuje mandat sil UNIFIL za še eno leto in opozarja na potrebo po trajnem premirju v skladu z načeli in elementi iz resolucije št. 1701 (2006);

    S. ker je nevtralnost Libanona ključna za njegovo prihodnjo stabilnost; ker je trden, popolnoma suveren, enoten in demokratičen Libanon bistvenega pomena za stabilnost, varnost in miren razvoj vsega Bližnjega vzhoda, ker morajo nedavno oblikovana vlada in njeni ministri doseči politično neodvisnost in se upreti vsakršnemu zunanjemu vmešavanju držav v libanonskem sosedstvu ali od drugod; ker zunanja vmešavanja škodujejo razvoju in stabilnosti Libanona; ker Hezbolah še vedno nadzoruje ključna ministrstva libanonske vlade; ker je več držav članic EU Hezbolah uvrstilo na seznam terorističnih organizacij; ker je Hezbolah večkrat pokazal močno ideološko pripadnost Iranu, kar spodkopava stabilnost libanonske vlade in njeno prepotrebno kohezijo;

    1. meni, da so sedanje razmere v Libanonu katastrofalne, za kar je kriv človek, povzročila pa jih je peščica moških v vladajočem političnem razredu; je seznanjen z nedavnim oblikovanjem vlade po 13 mesecih političnega zastoja; obžaluje, da je v novi vladi samo ena ženska; odločno poziva libanonske voditelje, naj izpolnijo svoje obljube in vodijo funkcionalno vlado, ki sledi svojim misijam, je verodostojna in odgovorna in ki ne upošteva parlamentarnih razkolov in ne dopušča tujega vpliva; meni, da mora uveljavljanje odgovornosti, podpiranje svobodnih in poštenih volitev ter zagotavljanje osnovnih javnih storitev prevladati nad osebnimi interesi libanonskega političnega razreda; opozarja, da se volitve maja 2022 glede na politični zastoj in vse večjo disfunkcionalnost državnih institucij nikakor ne smejo izvesti kasneje, hkrati pa morajo izpolnjevati mednarodne demokratične standarde svobode, poštenosti in preglednosti;

    2. poziva libanonske oblasti, naj zaprosijo podpredsednika/visokega predstavnika, naj že nekaj mesecev pred volitvami napoti misijo za opazovanje volitev ali po potrebi misijo strokovnjakov za volitve; poziva novo libanonsko vlado k celovitemu izvajanju priporočil, podanih na podlagi misije EU za opazovanje volitev leta 2018; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vso tehnično in finančno pomoč, da bodo volitve potekale v najboljših možnih pogojih, ter naj si prizadevajo zagotoviti, da bo celoten proces pošten in pregleden; poziva novo libanonsko vlado, naj komisiji za nadzor volitev zagotovi vsa potrebna sredstva, osebje in opremo, da bo lahko v celoti izpolnila svoj mandat; poziva k ustanovitvi mednarodne humanitarne delovne skupine pod okriljem OZN, ki bo podpirala izvajanje humanitarne pomoči in nadzorovala uporabo sredstev; želi spomniti, da so Združeni narodi postavili okvir za aktivno in pasivno volilno udeležbo žensk in za spodbujanje njihovega večjega sodelovanja v političnem procesu, in poziva, naj se ta okvir v celoti vključi v načrte o volilni reformi;

    3. poziva EU, naj Libanonu ponudi napotitev celovite svetovalne misije EU za področje uprave, da bi se odzvali na nujno potrebo po preprečevanju vse hitrejšega razpada javne uprave in osnovnih storitev; poziva novo vlado, naj hitro izvede ključne reforme upravljanja in gospodarske reforme, ki bodo zagotovile politično in gospodarsko okrevanje, vključno z verodostojno ureditvijo ključnih gospodarskih sektorjev, kot je elektroenergetski sektor;

    4. opozarja, da je pregledna, neodvisna in učinkovita preiskava eksplozije v pristanišču v Bejrutu prednostna naloga in jo je treba zagotoviti; poziva libanonske oblasti, naj spoštujejo sodne postopke in neodvisnost sodstva ter pomagajo pri vseh prizadevanjih, ki bi omogočila ustrezno preiskavo zoper odgovorne za odločitve, ki so privedle do eksplozije v bejrutskem pristanišču, ter zagotovila, da bodo zanje odgovarjali; poziva k neodvisni mednarodni misiji za ugotavljanje dejstev v Libanonu, da bi eksplozijo v Bejrutu preiskali v okviru OZN; vztraja, da morajo tisti, ki so neposredno ali posredno odgovorni, odgovarjati za izgubljena življenja in škodo, povzročeno libanonskemu ljudstvu;

    5. poziva Komisijo in države članice, naj glede na težke razmere na terenu sprostijo dodatno humanitarno pomoč, zlasti pomoč v hrani ter bolnišnično in farmacevtsko opremo, in zagotovijo alternativne vire energije, vključno s sončnimi paneli, za vse šole in bolnišnice, in sicer prek subjektov, ki niso javni subjekti, kot so znane nevladne organizacije, organizacije civilne družbe in verske organizacije v Libanonu, ki lahko reforme tudi uresničijo; vztraja, da je treba lokalne organizacije civilne družbe vključiti v oblikovanje, načrtovanje, usklajevanje, izvajanje in ocenjevanje programov pomoči Libanonu; poziva Komisijo, naj poišče mehanizme za strateško in prožno uporabo meril, ki bodo organizacijam omogočila hiter dostop do sredstev, da bi lahko zadovoljile najnujnejše potrebe, pri čemer je treba spoštovati evropsko soglasje o humanitarni pomoči in mednarodno humanitarno pravo; poudarja, da je treba pomoč EU strogo spremljati ter tako zagotoviti, da bo neposredno prenesena tistim, ki jo potrebujejo; močno obžaluje izjemno slabo upravljanje in pomanjkanje finančnega nadzora nad sredstvi, ki so bila dodeljena v preteklosti;

    6. poziva Komisijo in države članice EU, naj konstruktivno sodelujejo z novo libanonsko vlado pri izvajanju strukturnih in sektorskih reform, potrebnih za sprostitev izdatne makrofinančne pomoči EU, ter pri krepitvi naših trgovinskih odnosov, pod pogojem, da bo dosežen oprijemljiv napredek pri izvajanju potrebnih reform, ki so vključene v okvir za reformo, okrevanje in obnovo;

    7. poziva libanonske oblasti, naj čim prej nadaljujejo pogovore z Mednarodnim denarnim skladom, da bodo reforme oprijemljive za ljudi, ki v Libanonu trpijo; poziva libanonske oblasti, naj s pomočjo mednarodne skupine za podporo Libanonu in v skladu z dogovorom vseh libanonskih političnih voditeljev izvajajo predhodne zaveze, sprejete v okviru konference CEDRE aprila 2018, ki vključujejo pomembne in korenite gospodarske in upravne reforme, vključno s ponovno vzpostavitvijo gospodarske stabilnosti in verodostojnosti finančnega sektorja, zagotavljanjem neodvisnosti sodstva, spoštovanjem človekovih pravic in pravne države ter bojem proti korupciji; poziva libanonske oblasti, naj zagotovijo podporo najbolj ranljivim skupnostim v Libanonu, tudi prek socialnih varovalnih mrež; poziva libanonske oblasti, naj odobrijo proračun za leto 2021 in pripravijo proračun za leto 2022, vključno s trdnim programom za socialno zaščito, uvedbo programa socialne varnostne mreže v sili in nacionalnim programom za boj proti revščini; poziva libanonske oblasti, naj zagotovijo zadostno proračunsko vrstico za volitve leta 2022;

    8. poudarja, da je Libanon zaradi vsesplošne represije Asadovega režima nad sirsko ljudsko vstajo leta 2011 sprejel največji delež sirskih beguncev na svetu; opozarja na posebno odgovornost sirskega režima za nadaljevanje teh dramatičnih humanitarnih razmer; opozarja, da sta, če želimo poiskati trajno rešitev za razseljene osebe, bistvenega pomena zadostno dolgoročno financiranje in načrtovanje programov, s katerimi bi notranje razseljene osebe in begunce podpirali tudi zunaj ciklusa humanitarnih programov; opozarja na ranljivost sirskih in palestinskih beguncev v Libanonu in poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno, predvidljivo in večplastno financiranje Agencije OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in drugih akterjev, ki delajo z begunci, da bi begunskim skupnostim v državi zagotovili vse bistvene storitve; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje in dialog z nevladnimi organizacijami in drugimi ponudniki storitev, ki pomagajo beguncem v Libanonu;

    9. poziva novo libanonsko vlado in predsednika, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za odpravo koruptivnih praks, vključno s prenosi javnega kapitala in davčnimi utajami, naj prihodnjim članom libanonskega urada za boj proti korupciji zagotovita popolno neodvisnost ter zaprosita mednarodno skupnost za tehnično podporo prek mehanizmov OZN in Konvencije OZN proti korupciji, da bi zagotovila preglednost in polno odgovornost libanonskega ljudstva; želi spomniti, da so EU, Svetovna banka in OZN zahtevali vzpostavitev neodvisnega in preglednega pravosodja, sprejetje sodobne zakonodaje o državnem tožilstvu in uvedbo protikorupcijske strategije, in graja, da v minulih letih več zaporednih libanonskih vlad nič od tega ni zmoglo;

    10. poudarja posebno odgovornost Hezbolaha in drugih frakcij pri zatiranju ljudskega gibanja v Libanonu leta 2019 ter pri libanonski politični in gospodarski krizi; poziva vse zunanje sile, naj se vzdržijo vmešavanja v libanonske notranje zadeve, in poziva k spoštovanju njegove suverenosti in politične neodvisnosti; poziva vse politične frakcije v vladi, naj opustijo sektaštvo in izvedejo ključne reforme v prid vseh ljudi, ki živijo v Libanonu, brez verske ali etnične diskriminacije;

    11. izraža globoko zaskrbljenost zaradi stalnega pomanjkanja napredka pri doseganju trajnega premirja in drugih ključnih določbah resolucije varnostnega sveta OZN št. 1701 (2006) glede na nedavne in stalne napetosti vzdolž libanonske južne meje; ponovno izraža odločno podporo ozemeljski celovitosti, suverenosti in politični neodvisnosti Libanona v skladu z zadnjo resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2591 (2021); opozarja na stališče EU, da je treba v celoti spoštovati resoluciji varnostnega sveta OZN št. 1559 (2005) in št. 1701 (2006);

    12. poziva mednarodno skupnost, naj zagotovi potrebno finančno podporo, da bodo lahko libanonske oborožene sile in notranje varnostne sile izpolnile svojo bistveno vlogo pri preprečevanju nadaljnjega razpadanja državnih institucij ter zagotavljanju humanitarne pomoči, varnosti in stabilnosti, hkrati pa spoštovale pravico do protestov in svobode izražanja; ponovno poudarja, da je odgovornost javnih uslužbencev bistvenega pomena, in obsoja vsakršno nasilje nad protestniki;

    13. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v sodelovanju z državami članicami predlaga seznam odgovornih organov v Libanonu; poziva k uporabi ciljno usmerjenih sankcij v skladu z okvirom, ki ga je Svet sprejel 30. julija 2021, za vse osebe ali subjekte, ki izpolnjujejo merila iz tega okvira; poudarja, da je uvedba ciljno usmerjenih sankcij za oviranje ali spodkopavanje demokratičnega političnega procesa možnost, ki bi jo bilo mogoče uporabiti, če bi odgovorni akterji v Libanonu še naprej zavlačevali z reformami in bojem proti korupciji; poziva vse države članice EU, naj brez izjeme v celoti upoštevajo in krepijo nove ciljno usmerjene sankcije EU proti skorumpiranim voditeljem in odgovornim za spodkopavanje demokracije in pravne države ter proti osebam, ki so z njimi povezane, v Libanonu; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Svet, naj nujno dodelita zadostna sredstva za učinkovit razvoj novega mehanizma; poziva države članice EU in njihove partnerske države, kot sta Združeno kraljestvo in Švica, naj sodelujejo v boju proti domnevni odtujitvi javnega denarja s strani več libanonskih uradnikov; predlaga, naj države članice v svojih nacionalnih jurisdikcijah sprožijo sodne postopke zoper lastnike nezakonito pridobljenega kapitala na svojem ozemlju in spodbujajo prizadevanja za vračilo nezakonito pridobljenih sredstev prebivalcem Libanona;

    14. opozarja, da pridružitveni sporazum med EU in Libanonsko republiko predvideva politični dialog med Parlamentom in novim libanonskim parlamentom na podlagi vzpostavitve političnega sodelovanja med obema institucijama, ki je lahko na željo libanonskih oblasti dodaten okvir, da se podpre nedavno oblikovana vlada in odpravi institucionalni zastoj;

    15. želi spomniti, da močno podpira vse zagovornike človekovih pravic v Libanonu in njihovo delo; spodbuja civilno družbo ter socialne in gospodarske partnerje, naj odigrajo svojo vlogo v nacionalnem dialogu, tako da izrazijo svoje želje in predstavijo predloge za mir, razvoj in prihodnost države, ter izraža pohvalo pobudam lokalnih skupnosti in civilne družbe; je zelo zaskrbljen zaradi vse večjega izseljevanja libanonskega prebivalstva in posledičnega bega možganov, kar vpliva na človeške vire, ki so bistveni za obnovo in okrevanje Libanona ter njegovo demokratično življenje;

    16. poziva Libanon, naj zagotovi potrebno zaščito pred prisilnim delom, kot je določeno v nacionalnem delovnem pravu in mednarodnih standardih na področju človekovih pravic, vključno s temeljnimi načeli in pravicami pri delu, ter v Konvenciji Mednarodne organizacije dela o delavcih v gospodinjstvu (št. 189 iz leta 2011), da bi se spoprijeli z izkoriščevalsko naravo sistema kafala;

    17. ponovno izraža podporo odločenosti EU, da Libanonu pomaga pri gospodarskem prestrukturiranju in obnovi infrastrukture; poziva Komisijo, naj reformira dolgoročne sklade in preoblikuje strategijo in načrt za oživitev Libanona v okviru prednostnih nalog partnerstva med EU in Libanonom na podlagi novega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, ter razmisli o financiranju dodatnih potencialnih partnerjev, zlasti za iskanje nujnih rešitev na področju obnovljivih virov energije, kot so sončni paneli, da se premosti pomanjkanje energije;

    18. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo podporo libanonski kampanji cepljenja, ki potrebuje mednarodno podporo, in naj ublažijo zdravstveno krizo v Libanonu; poziva k podpori za plače bolnišničnih uslužbencev in nakup parazdravstvenih izdelkov;

    19. ponovno potrjuje svoje trdno partnerstvo z Libanonom in njegovimi prebivalci, ki temelji na skupnih vrednotah demokracije, pluralizma, pravne države in spoštovanja človekovih pravic; ponovno izraža podporo odločenosti Evropske unije, da bo pomagala Libanonu pri gospodarskem prestrukturiranju; izreka spoštovanje žrtvam eksplozije v bejrutskem pristanišču; ponovno izraža solidarnost in podporo libanonski civilni družbi, zlasti novinarjem in prijaviteljem nepravilnosti; poziva Svet in Komisijo, naj si še naprej prizadevata za podporo obnovi in gospodarskemu okrevanju Libanona, ter naj vzpostavita tesnejše sodelovanje z organizacijami civilne družbe v državi in njihovo boljše financiranje;

    20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav, predsedniku Parlamentarne skupščine Unije za Sredozemlje ter vladi in parlamentu Libanona.

     

     

    Zadnja posodobitev: 15. september 2021
    Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov