SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o stanju človekovih pravic v Severni Koreji, vključno s preganjanjem verskih manjšin
6.4.2022 - (2022/2620(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9‑0183/2022 (The Left)
B9‑0184/2022 (Verts/ALE)
B9‑0193/2022 (Renew)
B9‑0194/2022 (S&D)
B9‑0195/2022 (PPE)
B9‑0196/2022 (ECR)
Željana Zovko, Michael Gahler, David McAllister, Rasa Juknevičienė, Sandra Kalniete, Isabel Wiseler‑Lima, György Hölvényi, Tom Vandenkendelaere, Arba Kokalari, José Manuel Fernandes, Adam Jarubas, Krzysztof Hetman, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, David Lega, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Miriam Lexmann, Vangelis Meimarakis, Antonio López‑Istúriz White, Sara Skyttedal, Janina Ochojska, Tomáš Zdechovský, Michaela Šojdrová, Stanislav Polčák, Paulo Rangel, Peter Pollák, Luděk Niedermayer, Vladimír Bilčík, Jiří Pospíšil, Seán Kelly, Loránt Vincze, Ivan Štefanec, Christian Sagartz, Inese Vaidere, Esther de Lange
v imenu skupine PPE
Pedro Marques, Andrea Cozzolino, César Luena
v imenu skupine S&D
Susana Solís Pérez, Abir Al‑Sahlani, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Laurence Farreng, Vlad Gheorghe, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Karin Karlsbro, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Urmas Paet, Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Markéta Gregorová
v imenu skupine Verts/ALE
Raffaele Fitto, Anna Fotyga, Karol Karski, Bert‑Jan Ruissen, Elżbieta Rafalska, Adam Bielan, Beata Kempa, Bogdan Rzońca, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Elżbieta Kruk, Eugen Jurzyca, Jadwiga Wiśniewska, Ryszard Czarnecki, Witold Jan Waszczykowski, Zbigniew Kuźmiuk, Assita Kanko, Carlo Fidanza
v imenu skupine ECR
Emmanuel Maurel
v imenu skupine The Left
Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o stanju človekovih pravic v Severni Koreji, vključno s preganjanjem verskih manjšin
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Demokratični ljudski republiki Koreji (v nadaljnjem besedilu: Severna Koreja),
– ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 in visokega predstavnika EU z dne 25. marca 2022 o izstrelitvi medcelinskega balističnega izstrelka, ki jo je izvedla Demokratična ljudska republika Koreja,
– ob upoštevanju resolucije, ki jo je Svet Združenih narodov za človekove pravice sprejel 1. aprila 2022 o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 25. marca 2022 o izstrelitvi medcelinskega balističnega izstrelka,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropske službe za zunanje delovanje z dne 11. januarja 2022 o tem, da je Severna Koreja izstrelila rakete,
– ob upoštevanju nedavnih sankcij z dne 22. marca 2021, ki jih je EU naložila zaradi resnih kršitev človekovih pravic v Severni Koreji,
– ob upoštevanju poročila posebnega poročevalna OZN z dne 1. aprila 2022 o stanju človekovih pravic v Severni Koreji,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1718 (2006), 1874 (2009), 2087 (2013), 2094 (2013), 2356 (2017), 2270 (2016), 2371 (2017), 2375 (2017) in 2397 (2017), ki Severni Koreji izrecno prepovedujejo izvajanje jedrskih poskusov,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 16. decembra 2021 o stanju človekovih pravic v Severni Koreji,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju Deklaracije o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju poročila preiskovalne komisije Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 7. februarja 2014 o človekovih pravicah v Severni Koreji,
– ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker je Severna Koreja še vedno ena od najbolj represivnih držav na svetu; ker ima v Severni Koreji država popoln nadzor nad vsemi vidiki življenja svojih državljanov, ohranja absolutni monopol nad obveščanjem ter nadzoruje gibanje znotraj in zunaj države, pa tudi družbeno življenje državljanov, hkrati pa z grožnjami z usmrtitvami, zapornimi kaznimi, prisilnimi izginotji in težaškim prisilnim delom v zaporih in zaporniških taboriščih skrbi, da ostajajo poslušni;
B. ker ima Severna Koreja obsežen in dobro strukturiran varnostni aparat, ki skrbno spremlja življenje skoraj vsakega državljana in v državi ne dovoli nobenih temeljnih svoboščin;
C. ker je preiskovalna komisija preiskala sistematične, obsežne in hude kršitve človekovih pravic v Severni Koreji in 7. februarja 2014 objavila poročilo o tem; ker je preiskovalna komisija v svojem poročilu zaključila, da resnost, obseg in narava kršitev človekovih pravic Pjongjanga kažejo, da je država brez primere v sodobnem svetu;
D. ker se stanje človekovih pravic v Severni Koreji od objave poročila preiskovalne komisije leta 2014 ni izboljšalo; ker so zunajsodni poboji, mučenje, spolno nasilje, suženjstvo in samovoljna pridržanja, ki jih izvaja režim Severne Koreje, vključno s preganjanjem na podlagi verskega prepričanja, stalni in sistematični; ker so verski delavci v severnokorejskem sistemu songbun razvrščeni v „sovražni“ razred in veljajo za sovražnike države, ki si zaslužijo diskriminacijo, kaznovanje, osamitev in celo usmrtitev; ker dokumentacija nevladnih organizacij kaže, da so pripadniki šamanizma in krščanstva še posebej izpostavljeni preganjanju;
E. ker režim sistematično preganja verska prepričanja in manjšine, vključno s šamanizmom, korejskim budizmom, katolištvom, čeondoizmom in protestantizmom; ker so med primeri tega sistematičnega pregona tudi usmrtitve nekaterih tujih katoliških duhovnikov in protestantskih voditeljev, ki se niso odpovedali svoji veri in so bili likvidirani kot „ameriški vohuni“;
F. ker so poleg tega, da so v Severni Koreji žrtve kršitev vsi prebivalci, ženske in dekleta tudi potencialne tarče številnih spolnih zlorab in zlorab na podlagi spola, pri čemer vladni uradniki kršijo pravice, vključno z razširjeno diskriminacijo na podlagi spola, spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, in teh kršitev ne obravnavajo učinkovito;
G. ker vlada Severne Koreje ne dovoljuje politične opozicije, svobodnih in pravičnih volitev, svobodnih medijev, verske svobode, svobode združevanja, kolektivnih pogajanj ali svobode gibanja in torej ne spoštuje načela vladavine prava; ker se je poročalo o hudem zatiranju ljudi, vključenih v javne in zasebne verske dejavnosti, vključno s samovoljnim odvzemom prostosti, mučenjem, prisilnim delom in usmrtitvami; ker po navedbah posebnega poročevalca OZN taborišča za politične zapornike kvanliso še vedno obstajajo in so ključnega pomena za nadzor in zatiranje prebivalstva; ker so po navedbah posebnega poročevalca številne od teh kršitev povezane s hudodelstvi zoper človečnost, storjenimi v Severni Koreji; nujno so potrebni konkretni postopki ugotavljanja odgovornosti na nacionalni ali mednarodni ravni;
H. ker državne oblasti v Severni Koreji sistematično kratijo temeljne pravice zapornikov in so krive za zunajsodne poboje, samovoljna pridržanja in prisilna izginotja, tudi v obliki ugrabitev tujih državljanov, kar po ocenah nekaterih virov pomeni več kot 100.000 ljudi, ki so v obširnem kazenskem sistemu, ki med drugim vključuje centre za pridržanje, delovna taborišča, taborišča za politične zapornike in taborišča za prevzgojo; ker režim Severne Koreje redno in sistematično zahteva prisilno delo večine prebivalstva, zlasti ljudi v kvanlisu, da bi lahko ohranjala svoje gospodarstvo;
I. ker je režim Severne Koreje zavrnil vse resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice, generalne skupščine in varnostnega sveta v zvezi s stanjem človekovih pravic na njenem ozemlju;
J. ker je Severna Koreja izkoristila pandemijo covida-19 za nadaljnjo osamitev države od zunanjega sveta, zaradi česar so se zakoreninjene kršitve človekovih pravic in njihov negativni vpliv na zdravje njenih prebivalcev še poslabšali; ker se humanitarne organizacije še vedno ne morejo vrniti v Severno Korejo; ker je zaradi omejene mednarodne prisotnosti v državi in znatno manjšega števila pobeglih oseb, ki prihajajo v Republiko Korejo, dokumentiranje kršitev človekovih pravic težje kot kdaj koli prej; ker je Severna Koreja zaprla meje na vseh zunanjih prehodih, da bi preprečila širjenje covida-19, in ni poskrbela za distribucijo proticovidnih cepiv svojim prebivalcem, saj naj virusa v državi sploh ne bi bilo; ker je Severna Koreja od začetka pandemije postala še bolj izolirana od ostalega sveta zaradi svoje izjemno slabe zdravstvene infrastrukture in neprecepljenosti prebivalstva; ker je država po navedbah najnovejšega poročila Sveta OZN za človekove pravice, ki je bilo objavljeno marca 2022, bolj izolirana kot kdaj koli prej zaradi dolgotrajnega obsežnega zaprtja meja in omejitev potovanj med mesti in regijami, uvedenih januarja 2020; ker se represivni nadzor nad prebivalstvom še zaostruje;
K. ker prebivalci Severne Koreje zaradi politične in gospodarske osamitve ter pomanjkanja hrane in goriva že desetletja živijo v slabo razvitem okolju s slabo zdravstveno oskrbo in visoko stopnjo podhranjenosti mater in otrok; ker je stalna prehranska negotovost še vedno zelo pogosta in se je z znatnim zmanjšanjem trgovine po zaprtju državnih meja najverjetneje še povečala; ker se nekateri deli prebivalstva, zlasti ranljivo prebivalstvo, morda spopadajo z lakoto in stradanjem;
L. ker je Evropska unija zagovornica in podpornica človekovih pravic in demokracije v svetu; ker je zadnji politični dialog med EU in Severno Korejo potekal junija 2015; ker kitajska vlada večino severnokorejskih beguncev obravnava kot nezakonite ekonomske migrante in nekatere od njih, če jih odkrije, vrne v domovino ne glede na to, da bodo po vrnitvi morda preganjani; ker se državljani Severne Koreje v Rusiji soočajo z repatriacijo, saj je ruska policija na zahtevo Pjongjanga v preteklosti že aretirala severnokorejske državljane; ker ta praksa neposredno krši obveznosti Kitajske in Rusije iz Konvencije OZN o beguncih iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967; ker se številni severnokorejski prebežniki, ki nimajo uradne identitete ali pravnega statusa, soočajo z velikimi težavami na Kitajskem in v sosednjih državah ter lahko izredno hitro postanejo žrtve trgovine z ljudmi, ugrabitev in spolnega izkoriščanja;
M. ker Severna Koreja ohranja svoje jedrske zmogljivosti in še naprej izvaja program balističnih izstrelkov, kar se je nedavno pokazalo s povečanim preskušanjem izstrelkov v začetku leta 2022; ker je EU uvedla sankcije proti 57 posameznikom in devetim subjektom, uvrščenim na seznam, ker so prispevali k programom Severne Koreje, povezanim z jedrskimi zmogljivostmi in zmogljivostmi balističnih izstrelkov ali drugim orožjem za množično uničevanje, ali se izogibajo sankcijam; ker širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter njihovih nosilcev pomeni grožnjo mednarodnemu miru in varnosti; ker je Severna Koreja leta 2003 odstopila od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in od leta 2006 izvaja jedrske poskuse, leta 2009 pa je uradno razglasila, da je razvila jedrsko orožje, kar pomeni, da se je grožnja za razvoj njenih jedrskih zmogljivosti nedvomno povečala; ker je Severna Koreja 20. aprila 2018 napovedala, da bo nemudoma prekinila jedrsko testiranje in testiranje izstrelkov ter zaprla lokacijo Pungje Ri, kjer so že izvedli šest jedrskih poskusov; ker je Svet Evropske unije obsodil izstrelitev medcelinskega balističnega izstrelka Severne Koreje 24. marca 2022 kot kršitev začasne prekinitve izstrelitev medcelinskih balističnih izstrelkov, ki jo je obljubila Severna Koreja, in kršitev sankcij OZN; ker je EU 22. marca 2022 uvedla zamrznitev sredstev in prepoved potovanj v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic za dva posameznika in en subjekt v Severni Koreji;
N. ker je odhajajoči predsednik Republike Koreje Mun Dže In Severni Koreji predlagal deklaracijo o končanju vojne, da bi razglasili uradni konec korejske vojne, ki se je leta 1953 končala brez mirovne pogodbe;
O. ker so zunanji ministri skupine G7 in visoki predstavnik EU skupaj izjavili, da so hude humanitarne razmere v Severni Koreji posledica usmerjanja virov Severne Koreje v programe orožja za množično uničevanje in balističnih izstrelkov, ne pa v dobrobit njenih prebivalcev;
1. ponovno ostro obsoja desetletja trajajočo državno represijo, ki jo sistematično izvajajo sedanji in nekdanji vrhovni voditelji in administracija Severne Koreje; poziva Kim Džong Una, naj ustavi politiko iztrebljanja, umorov, zasužnjevanja, mučenja, zapornih kazni, posilstev, prisilnih splavov in drugega spolnega nasilja, preganjanje iz političnih, verskih, rasnih in spolnih razlogov, prisilno premeščanje prebivalstva, prisilna izginotja, nehumano namerno povzročanje dolgotrajne lakote in institucionalizirano nekaznovanje storilcev teh dejanj; poziva oblasti Severne Koreje, naj prenehajo izvajati hudodelstva zoper človečnost, tudi prek sistema kvanliso, in naj začnejo proces reform, v skladu s katerimi bi se človekove pravice spoštovale in varovale; poudarja, da je treba ukiniti sistem kvanliso; poziva k objavi podrobnih informacij o teh taboriščih in temu, da bi jih lahko obiskali neodvisni mednarodni nadzorni organi;
2. ostro obsoja sistematično in obsežno uporabo smrtne kazni v Severni Koreji; poziva vlado te države, naj razglasi moratorij za vse usmrtitve, da bi smrtno kazen v bližnji prihodnosti odpravila; poziva to državo, naj konča zunajsodne uboje in prisilna izginotja, izpusti politične zapornike in svojim državljanom omogoči prosto potovanje, tako v državi kot zunaj nje; poziva jo, naj omogoči svobodo izražanja in svobodo tiska za nacionalne in mednarodne medije, vsem svojim državljanom pa necenzuriran dostop do interneta; poziva jo, naj prebežnikom iz države preneha izrekati obsodbe „izdaje“ ali zahtevati, da se prebežniki na Kitajsko vrnejo v Severno Korejo;
3. spodbuja vlado Ljudske republike Kitajske in vlado Ruske federacije, naj v skladu s svojimi obveznostmi kot pogodbenici Konvencije OZN o beguncih severnokorejskim beguncem, ki prečkajo mejo s Kitajsko in Rusijo, ne odrekata pravice, da zaprosijo za azil, in naj jih ne vračata prisilno v Severno Korejo, temveč naj zaščitita njihove temeljne človekove pravice; ponovno poziva države, ki sprejemajo begunce iz Severne Koreje, naj spoštujejo Ženevsko konvencijo iz leta 1951 in njen protokol iz leta 1967 ter naj zlasti nikakor ne sodelujejo z administracijo te države pri izročitvi ali repatriaciji severnokorejskih državljanov;
4. obsoja hude omejitve svobode gibanja, izražanja, informacij, mirnega zbiranja in združevanja, pa tudi diskriminacijo na podlagi sistema songbun, v katerem so ljudje razvrščeni po družbenih razredih, ki jih zanje določi država, in rojstvu, pri čemer se upoštevajo tudi politična stališča in vera; je globoko zaskrbljen zaradi sistematičnih kršitev svobode veroizpovedi in prepričanja, ki negativno vplivajo na šamanizem in krščanstvo ter druge veroizpovedi v Severni Koreji; obsoja samovoljne aretacije, dolgotrajno pridržanje, mučenje, slabo ravnanje in spolno nasilje nad verniki in uboje verujočih; poziva oblasti Severne Koreje, naj prenehajo z vsem nasiljem nad verskimi manjšinami in jim zagotovijo pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja, pravico do združevanja ter svobodo izražanja; poudarja, da je treba soditi storilcem teh nasilnih dejanj, med katerimi sta tudi ministrstvo za socialno varnost in ministrstvo za državno varnost, ki sta ključna pri preganjanju verskih skupnosti;
5. poziva vlado Severne Koreje, naj ustavi državno podprti program prisilnega dela, v okviru katerega imajo tuje države korist od desettisočev severnokorejskih delavcev, ki bivajo in delajo v negotovih razmera, kar je trdna valuta in omogoča ohranjanje režima; poudarja, da imajo v tem primeru odgovornost za zaščito pravic delavcev tudi države gostiteljice, ki bi morale zagotoviti spoštovanje delovnih standardov in standardov človekovih pravic;
6. poudarja, da je zaskrbljen zlasti zaradi razmer v zaporih v celotnem kazenskem sistemu, kar vključuje odrekanje zdravstvenega varstva, mučenje ter kruto, nehumano in poniževalno ravnanje in kaznovanje, samovoljne odvzeme prostosti, prisilno delo, posilstva in druge oblike spolnega nasilja, odrekanje pravice do življenja in pravičnega sojenja ter kršitve pravic ranljivih zapornikov, vključno z ženskami, invalidi in mladoletniki; poziva oblasti Severne Koreje, naj zagotovijo, da bodo imeli neodvisni opazovalci za človekove pravice dostop do kazenskega sistema te države, in naj sodelujejo z njimi, da bi sodelovale z ustreznimi mednarodnimi akterji pri reformi kazenskega in pravosodnega sistema;
7. obsoja instrumentalizacijo pandemije, ki je vodila k uvedbi novih omejitev ter k strogim, nepotrebnim in skrajnim ukrepom, ki jih je severnokorejska vlada domnevno uvedla za zaščito pred covidom-19 in ki še dodatno omejujejo že tako odvzete pravice do hrane in zdravja ter pravice do svobode gibanja, svobode izražanja in informacij; izreka pohvalo delu Odbora za sankcije 1718, ki je hitro odobril vse prošnje za izvzetje iz proticovidnih sankcij za humanitarno pomoč za Severno Korejo; poziva državo, naj sodeluje z mednarodnimi organizacijami, vključno z instrumentom za globalni dostop do cepiva proti covidu-19, da bi svojim prebivalcem zagotovila pravočasno dostavo in distribucijo teh cepiv;
8. je posebej zaskrbljen zaradi izredno slabih prehranskih razmer v državi in njihovih posledic za ekonomske, socialne in kulturne pravice prebivalstva; poziva oblasti Severne Koreje, naj vsem državljanom v skladu s potrebami in humanitarnimi načeli zagotovijo dostop do hrane in humanitarne pomoči;
9. poudarja pomen zagotovitve odgovornosti za pretekla in sedanja hudodelstva zoper človečnost; odločno poziva Severno Korejo, naj v celoti spoštuje vse pravne obveznosti, ki izhajajo iz ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN; poziva vse članice OZN, naj sprejmejo ukrepe za dosledno izvajanje veljavnih sankcij varnostnega sveta OZN; poziva k prizadevanjem za predložitev razmer v Severni Koreji Mednarodnemu kazenskemu sodišču ali k vzpostavitvi namenskega sodišča ali primerljivega mehanizma za določitev kazenske odgovornosti vladnih uradnikov, vključno z najvišjimi organi; vztraja, da mora Svet v okviru globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic sprejeti stroge dodatne sankcije v zvezi s človekovimi pravicami, ki bodo usmerjene proti posameznikom, odgovornim za te kršitve; je seznanjen z mnenjem posebnega poročevalca OZN, naj se zagotovi, da sankcije proti državi ne bodo škodljivo vplivale na pravice do hrane, zdravja, vode in sanitarnih storitev, stanovanj in razvoja, ter da se bodo preprečili negativni učinki na humanitarno pomoč, tudi v okviru pandemije;
10. ostro obsoja, da je Severna Koreja 24. marca 2022 izstrelila medcelinski balistični izstrelek, saj gre za nepotrebno in nevarno provokacijo, ki pomeni kršitev številnih resolucij varnostnega sveta OZN in resno ogroža mednarodni in regionalni mir in varnost; poziva Severno Korejo, naj popolnoma, preverljivo in nepovratno opusti svoje programe orožja za množično uničevanje in balističnih izstrelkov;
11. poziva Severno Korejo, naj še naprej konstruktivno sodeluje z mednarodnimi sogovorniki za konkretno izboljšanje dejanskega položaja človekovih pravic na terenu, med drugim v obliki dialogov, uradnih obiskov države in več stikov med ljudmi;
12. še naprej podpira mirno rešitev konflikta na Korejskem polotoku, ki bi morala vključevati denuklearizacijo in izboljšanje razmer na področju človekovih pravic v Severni Koreji; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice EU, naj s stalnim zbiranjem dokazov in dokumentiranjem preteklih in sedanjih kršitev človekovih pravic v državi podprejo strukture OZN in organizacije civilne družbe pri zagotavljanju odgovornosti za storjene zločine, da bi odpravili nekaznovanje za hude kršitve, ki jih je zagrešila Severna Koreja;
13. pozdravlja podaljšanje mandata posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Severni Koreji; obžaluje, da ima področni urad Visokega komisariata za človekove pravice (OHCHR) v Seulu še vedno premalo osebja, ter poziva članice OZN in tudi OHCHR, naj podprejo mehanizem in zagotovijo, da bo imel na voljo vse potrebno osebje in vire;
14. priporoča napredek v smeri sprave in vzpostavitev ustreznega pravnega varstva; poziva obe državi, naj objavita deklaracijo o koncu vojne in končata nikoli rešeni vojaški konflikt;
15. pozdravlja režim sankcij EU in njeno izraženo pripravljenost, da podpre vsak smiseln diplomatski proces; spodbuja EU in države članice, naj razvijejo strategijo, ki bo dopolnjevala režim sankcij EU, v skladu z globalno strategijo EU in ob upoštevanju ponovne vzpostavitve političnega dialoga s Severno Korejo, ko bo pravi čas za to, da bi pobude na področjih človekovih pravic, denuklearizacije in miru vključili v sodelovanje s to državo;
16. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladi in parlamentu Demokratične ljudske republike Koreje, vladi in parlamentu Republike Koreje, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, vladi in parlamentu Združenih držav Amerike, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Japonske, posebnemu poročevalcu OZN o položaju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji in generalnemu sekretarju OZN.