SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o Nikaragvi, zlasti aretaciji škofa Rolanda Álvareza
14.9.2022 - (2022/2827(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9‑0383/2022 (PPE)
B9‑0387/2022 (Verts/ALE)
B9‑0395/2022 (S&D)
B9‑0397/2022 (Renew)
B9‑0401/2022 (ECR)
Željana Zovko, Leopoldo López Gil, Gabriel Mato, Gheorghe Falcă, Rasa Juknevičienė, Tomáš Zdechovský, David McAllister, Magdalena Adamowicz, Sara Skyttedal, Antonio López‑Istúriz White, Peter Pollák, György Hölvényi, José Manuel Fernandes, Adam Jarubas, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Michaela Šojdrová, Vangelis Meimarakis, Paulo Rangel, Christian Sagartz, Krzysztof Hetman, Inese Vaidere, Sandra Kalniete, Seán Kelly, Benoît Lutgen, Francisco José Millán Mon, Vladimír Bilčík, Stelios Kiburopulos (Stelios Kympouropoulos), Loránt Vincze, Miriam Lexmann, Andrius Kubilius, Michael Gahler, Isabel Wiseler‑Lima, Ivan Štefanec, Jiří Pospíšil, Stanislav Polčák, Janina Ochojska, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Romana Tomc, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ioan‑Rareş Bogdan, Traian Băsescu
v imenu skupine PPE
Pedro Marques, Andrea Cozzolino, Isabel Santos
v imenu skupine S&D
José Ramón Bauzá Díaz, Petras Auštrevičius, Nicola Beer, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Bernard Guetta, Svenja Hahn, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Urmas Paet, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Jordi Solé
v imenu skupine Verts/ALE
Anna Fotyga, Raffaele Fitto, Karol Karski, Witold Jan Waszczykowski, Elżbieta Kruk, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Assita Kanko, Beata Kempa, Bogdan Rzońca, Elżbieta Rafalska, Ryszard Czarnecki, Nicola Procaccini, Carlo Fidanza, Adam Bielan
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo, Marco Campomenosi, Marco Zanni
Resolucija Evropskega parlamenta o Nikaragvi, zlasti aretaciji škofa Rolanda Álvareza
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 16. decembra 2021 o razmerah v Nikaragvi[1] ter z dne 9. junija 2022 o instrumentalizaciji pravosodja v represivne namene v Nikaragvi[2],
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, zlasti člena 18 o svobodi mnenja in izražanja, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 10 o svobodi misli, vesti in vere, ter Ameriške konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 12 o svobodi vesti in veroizpovedi,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Standardnih minimalnih pravil OZN za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2019/1720 z dne 14. oktobra 2019 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Nikaragvi[3],
– ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 14. marca 2022 o izrekanju kazni političnim zapornikom,
– ob upoštevanju izjave uradnega govorca Urada OZN za človekove pravice z dne 9. maja 2022 o zatiranju civilne družbe v Nikaragvi in poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 24. februarja 2022 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi ter njene izjave pred 49. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice 7. marca 2022,
– ob upoštevanju resolucije sveta OZN za človekove pravice št. 49/3 z dne 31. marca 2022 o spodbujanju in varstvu človekovih pravic v Nikaragvi,
– ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Srednjo Ameriko na drugi strani[4] (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko),
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker je nikaragovska državna policija 19. avgusta 2022, potem ko se zadeva dva tedna ni premaknila z mrtve točke, na silo vstopila v škofijske prostore v Matagalpi ter samovoljno aretirala škofa Rolanda Álvareza skupaj s petimi duhovniki, dvema semeniščnikoma in snemalcem, ki so zdaj v zaporu El Chipote; ker je imel škof Álvarez pomembno vlogo posrednika v nacionalnem dialogu leta 2018 in je nenehno pozival k mirnemu in razumnemu dialogu v Nikaragvi ter kritiziral zaprtje sedmih katoliških radijskih postaj, ki jih je 1. avgusta 2022 upravljala škofija Matagalpa;
B. ker policija v izjavi ni podala vzroka za aretacijo, je pa povedala, da so osebe predmet preiskave zaradi destabilizacijskih in provokativnih dejavnosti v državi, ki se je začela izvajati 5. avgusta 2022; ker je policija pozneje potrdila, da potekajo „sodne preiskave“; ker je nikaragovska podpredsednica Rosario Murillo v govoru nekaj ur pozneje dejala, da je policija ponovno vzpostavila red v Matagalpi in da je bila aretacija škofa „potrebna“;
C. ker je bil apostolski nuncij v Nikaragvi, msgr. Waldemar Stanisław Sommertag, marca 2022 izgnan, pater Manuel Salvador García je bil junija 2022 pridržan, misija dobrodelne organizacije reda svete Terezije iz Kalkute je bila julija 2022 razglašena za nezakonito, zato so bili misijonarji izgnani, nacionalna policija pa naj bi prepovedala tudi verske procesije, predvidene za 13. in 14. avgust 2022; ker se je pet drugih duhovnikov, namreč Uriel Vallejos, Vicente Martínez, Sebastián López, Mangel Hernández in Dani García, zaradi aretacije škofa Álvareza zateklo v izgnanstvo; ker je bil škof Silvio Báez leta 2019 prisilno izgnan, potem ko je Vatikan potrdil, da so mu grozili s smrtjo; ker so nikaragovske oblasti 1. septembra 2022 msgr. Joséja Urbino Rodrígueza obsodile na 30 let zapora; ker je to le nekaj primerov represivnih dejanj zoper pripadnike rimskokatoliške cerkve v Nikaragvi;
D. ker nikaragovski režim od leta 2018 sistematično in vedno znova zapira, nadleguje in ustrahuje potencialne predsedniške kandidate ter opozicijske in verske voditelje, zlasti iz rimskokatoliške cerkve, pa tudi študentske predstavnike, podeželske voditelje, novinarje, zagovornike človekovih pravic, organizacije civilne družbe, osebe LGBTI in predstavnike podjetij;
E. ker v Nikaragvi odtlej vlada državna represija, za katero so značilni sistemsko nekaznovanje kršitev človekovih pravic, slabšanje položaja institucij in pravne države ter prikrito sodelovanje med izvršno in sodno oblastjo;
F. ker so se napadi na svobodo izražanja, vesti in veroizpovedi okrepili in ker so grožnje državnega tožilstva več novinarjem, zagovornikom človekovih pravic, ki so izrazili kritiko na račun režima, in predstavnikom rimskokatoliške cerkve, ki so imeli v nacionalnih pogovorih leta 2018 vlogo posrednika in so obsodili kršitve človekovih pravic med krizo v Nikaragvi, številne od njih spodbudile, da so zapustili Nikaragvo in poiskali zaščito v tujini;
G. ker so bili po besedah Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice in nosilcev mandata za posebni postopek pod okriljem Sveta za človekove pravice zaporniki pridržani iz razlogov, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in nikaragovsko ustavo;
H. ker sta skrajno nasilno zaprti katoliški radijski postaji, ki sta jima kmalu zatem sledili še dve radijski in televizijski postaji skupnosti, le zadnji na dolgem seznamu več kot 1700 organizacij civilne družbe in vsaj 40 ženskih organizacij, več političnih strank, medijskih združenj in univerz, ki jih je napadel nikaragovski režim;
1. kar najostreje obsoja represijo in aretacije pripadnikov rimskokatoliške cerkve v Nikaragvi, zlasti aretacijo škofa Rolanda Álvareza; poziva nikaragovski režim, naj nemudoma konča represijo in znova vzpostavi popolno spoštovanje vseh človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, veroizpovedi in prepričanja; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh samovoljno pridržanih oseb, tudi škofa Álvareza in tistih, ki so bili aretirani skupaj z njim, pa tudi k razveljavitvi vseh sodnih postopkov zoper njih, vključno z izrečenimi kaznimi;
2. obžaluje in odločno obsoja nenehno slabšanje razmer v Nikaragvi in stopnjevanje represije nad katoliško cerkvijo, predstavniki opozicije, civilno družbo, zagovorniki človekovih pravic, novinarji, kmeti, študenti in domorodnimi ljudstvi, pa tudi njihovo samovoljno pridržanje zgolj zaradi uveljavljanja temeljnih svoboščin, nečloveško in ponižujoče ravnanje ter njihovo čedalje slabše zdravstveno stanje;
3. obsoja zlorabo pridržanja, pomanjkanje jamstev pri sojenjih in nezakonite obsodbe političnih zapornikov v Nikaragvi; poudarja, da pravosodni sistem ni neodvisen od izvršilne veje oblasti; izraža zaskrbljenost zaradi manipulacije kazenskega prava in uporabe pravosodnega sistema kot orodja za kriminalizacijo uveljavljanja državljanskih in političnih pravic;
4. je zaskrbljen, ker je položaj več kot 206 političnih zapornikov, ki so od aprila 2018 pridržani v Nikaragvi, po podatkih posebnega mehanizma za nadaljnje ukrepanje za Nikaragvo (MESENI) čedalje slabši, in poziva k njihovi takojšnji izpustitvi, razveljavitvi sodnih postopkov proti njim ter k varni vrnitvi beguncev in izgnancev na svoje domove; poziva nikaragovski režim, naj konča kruto in nečloveško ravnanje ter spoštuje telesno nedotakljivost, dostojanstvo, svobodo in pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe zaprtih oseb in njihovih družin; meni, da mora režim poskrbeti, da so pogoji pridržanja v skladu z njegovimi mednarodnimi pravnimi obveznostmi in standardi na področju človekovih pravic, kot so Standardna minimalna pravila OZN za ravnanje z zaporniki;
5. obžaluje, da je bilo 7. septembra 2022 zaprtih še 100 nevladnih organizacij, s čimer se je skupno število to leto zaprtih nevladnih organizacij v Nikaragvi povzpelo na 1850; poziva nikaragovski režim, naj ustavi samovoljno zapiranje nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe ter znova prizna statute vseh organizacij, političnih strank, verskih organizacij, medijskih združenj in hiš, univerz in organizacij za človekove pravice, ki so bile samovoljno zaprte, prav tako pa naj vrne vse premoženje, dokumente in opremo, ki so bili neupravičeno zaseženi, ter jim povrne njihov zakoniti pravni status;
6. obsoja prepoved opozicijskih političnih strank in pomanjkanje svobode pri organizaciji občinskih volitev 6. novembra 2022 ter sodelovanju na njih; poziva k ponovni vzpostavitvi zakonitih uprav v okrožjih El Cuá, San Sebastián de Yalí, Santa María de Pantasma, Murra in El Almendro;
7. odločno poziva Nikaragvo, naj razveljavi zakonodajo, ki je bila sprejeta po letu 2018 in s katero se neupravičeno omejujeta državljanski in demokratični prostor; ponovno poziva EU, naj še naprej podpira organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in sorodnike političnih zapornikov v Nikaragvi in v izgnanstvu, med katerimi so duhovniki Uriel Vallejos, Vicente Martínez, Sebastián López, Mangel Hernández in Dani García;
8. poudarja ključno vlogo civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in pripadnikov rimskokatoliške cerkve v Nikaragvi;
9. poziva nikaragovski režim, naj nemudoma dovoli, da se v državo vrnejo mednarodne organizacije, vključno z Medameriško komisijo za človekove pravice in visokim komisariatom OZN za človekove pravice, da bodo lahko spremljale stanje na področju človekovih pravic v državi;
10. poziva nikaragovski režim, naj začne izvajati resolucijo Sveta OZN za človekove pravice št. 49/3, s katero bi se za obdobje enega leta ustanovila skupina strokovnjakov, ki bi nadzorovala verodostojne, nepristranske in izčrpne preiskave, ohranjala dokaze in zagotavljala odgovornost za resne kršitve, do katerih je prišlo od leta 2018; poziva nikaragovske institucije, naj poskrbijo, da resne kršitve in zlorabe človekovih pravic ne bodo ostajale še naprej nekaznovane, žrtvam pa naj zagotovijo dostop do pravnega varstva in polno odškodnino;
11. poziva Nikaragvo, naj vstopi v vključujoč nacionalni dialog, da bi poiskali mirno in demokratično rešitev za politično in socialno krizo ter krizo na področju človekovih pravic;
12. poziva EU, naj prek svojega zunanjega delovanja in dialoga še naprej daje prednost spodbujanju demokracije, pravne države, enakosti in svobode medijev ter naj sodeluje z mednarodno skupnostjo pri obrambi dialoga, demokracije in človekovih pravic v Nikaragvi; poziva delegacijo EU v Nikaragvi, naj bo pozorna na dogajanje v državi, vključno s spremljanjem sojenj ter obiski opozicijskih voditeljev in kritikov vlade v zaporu ali hišnem priporu; poziva Komisijo, naj se prepriča, da njena pomoč za sodelovanje povečuje podporo civilni družbi, zlasti zagovornikom človekovih pravic, in da nikakor ne prispeva k sedanjim represivnim politikam nikaragovskih oblasti;
13. želi spomniti, da mora Nikaragva v skladu s pridružitvenim sporazumom med EU in Srednjo Ameriko spoštovati in utrjevati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic, zlasti ko gre za določbe iz naslova 1; znova zahteva, naj se glede na sedanje okoliščine uporabi demokratična klavzula pridružitvenega sporazuma;
14. znova poziva, naj se nikaragovski sodniki in tožilci hitro dodajo na seznam posameznikov, za katere veljajo sankcije EU, seznam posameznikov in subjektov, za katere veljajo sankcije, pa naj se razširi tako, da bo vključeval Daniela Ortego in njegove najbližje sodelavce;
15. poziva države članice in Varnostni svet OZN, naj v skladu s členoma 13 in 14 Rimskega statuta prek Mednarodnega kazenskega sodišča začnejo formalno preiskavo Nikaragve in Daniela Ortege zaradi hudodelstev zoper človečnost;
16. znova poziva, naj se Alessio Casimirri takoj izroči Italiji;
17. poziva konferenco predsednikov, naj odobri napotitev misije za ugotavljanje dejstev, ki bi spremljala razmere v Nikaragvi;
18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime, Vatikanu ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.
- [1] UL C 251, 30.6.2022, str. 134.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0238.
- [3] UL L 262, 15.10.2019, str. 58.
- [4] UL L 346, 15.12.2012, str. 3.