Predlog skupne resolucije - RC-B9-0559/2022Predlog skupne resolucije
RC-B9-0559/2022

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o ukrajinskem holodomoru 90 let kasneje: priznanje množičnega poboja z lakoto kot genocida

13.12.2022 - (2022/3001(RSP))

v skladu s členom 132(2) in (4) Poslovnika,
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9‑0559/2022 (Renew)
B9‑0560/2022 (S&D)
B9‑0561/2022 (Verts/ALE)
B9‑0564/2022 (PPE)
B9‑0566/2022 (ECR)

Radosław Sikorski, Michael Gahler, Rasa Juknevičienė, Andrius Kubilius, David McAllister, Isabel Wiseler‑Lima, Vangelis Meimarakis, Jerzy Buzek, Vladimír Bilčík, Sandra Kalniete, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), David Lega, Miriam Lexmann, Antonio López‑Istúriz White, Aušra Maldeikienė, Liudas Mažylis, Janina Ochojska, Michaela Šojdrová, Inese Vaidere, Aleksander Aleksandrov Jordanov (Alexander Alexandrov Yordanov), Dace Melbārde
v imenu skupine PPE
Pedro Marques, Tonino Picula, Włodzimierz Cimoszewicz
v imenu skupine S&D
Petras Auštrevičius, Nicola Beer, Katalin Cseh, Vlad Gheorghe, Nathalie Loiseau, Javier Nart, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache
v imenu skupine Renew
Viola von Cramon‑Taubadel
v imenu skupine Verts/ALE
Anna Fotyga, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Charlie Weimers, Joachim Stanisław Brudziński, Jacek Saryusz‑Wolski, Witold Jan Waszczykowski, Roberts Zīle, Adam Bielan, Ladislav Ilčić, Alexandr Vondra, Valdemar Tomaševski, Veronika Vrecionová, Zbigniew Kuźmiuk, Eugen Jurzyca, Bogdan Rzońca, Elżbieta Rafalska, Ryszard Czarnecki, Carlo Fidanza, Assita Kanko, Beata Mazurek
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo

Postopek : 2022/3001(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B9-0559/2022
Predložena besedila :
RC-B9-0559/2022
Razprave :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o ukrajinskem holodomoru 90 let kasneje: priznanje množičnega poboja z lakoto kot genocida

(2022/3001(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji, zlasti resolucije z dne 23. oktobra 2008 o spominu na holodomor, umetno ustvarjeno lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933[1],

 ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih sporazumov in instrumentov OZN na področju človekovih pravic,

 ob upoštevanju skupnih izjav ob različnih obletnicah holodomora, sprejetih na plenarnih zasedanjih generalne skupščine Združenih narodov,

 ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

 ob upoštevanju resolucije ukrajinskega parlamenta iz leta 2003, v kateri je namerno povzročeno lakoto razglasil za genocid, ukrajinskega zakona z dne 28. novembra 2006 o holodomoru v Ukrajini v letih 1932 in 1933 ter poziva ukrajinskega parlamenta z dne 16. novembra 2022 parlamentom po vsem svetu, naj holodomor v letih 1932 in 1933 priznajo kot genocid nad ukrajinskim ljudstvom,

 ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A. ker Konvencija Združenih narodov o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida opredeljuje kot kazniva vrsto dejanj, storjenih z namenom delnega ali popolnega uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine: ubijanje članov skupine, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb članom skupine, namerno nalaganje življenjskih razmer, ki naj bi to skupino fizično v celoti ali delno uničile, izvajanje ukrepov za preprečevanje rojstev znotraj skupine ter prisilno premeščanje otrok ene skupine v drugo skupino;

B. ker je sovjetski režim cinično načrtoval in v letih 1932 in 1933 kruto izvedel holodomor, med katerim je v Ukrajini umrlo več milijonov ljudi, da bi vsilil politiko Sovjetske zveze o kolektivizaciji kmetijstva in zatrl ukrajinsko ljudstvo in njegovo narodno identiteto; ker je sovjetski režim uporabil podobne krute metode tudi v drugih delih Sovjetske zveze, zlasti v Kazahstanu, Belorusiji, na severnem Kavkazu in drugod; ker se je ukrajinska identiteta zatirala tudi s strahovlado nad nosilci ukrajinske kulturne identitete;

C. ker dokazi pričajo o tem, da je sovjetski režim namerno zaplenil pridelek žita in zaprl meje, s čimer je Ukrajincem preprečil, da bi ubežali lakoti; ker je Sovjetska zveza v letih 1932 in 1933 izvažala žito z ukrajinskega ozemlja, medtem ko so tamkajšnji prebivalci stradali; ker so pobijanje Ukrajincev, ki so pretežno podeželsko prebivalstvo, pogosto spremljala sporočila agitpropa, ki so kmete prikazovala kot krivce za lakoto;

D. ker je Rusija z napadom na Ukrajino, uničevanjem ukrajinske energetske in kmetijske infrastrukture, blokado izvoza ukrajinskega žita in krajo milijonov ton žita obudila strah pred obsežno umetno povzročeno lakoto, zlasti na svetovnem jugu, ki je močno odvisen od cenovno dostopnega ukrajinskega žita;

E. ker se mednarodna skupnost ni jasno pravno in moralno opredelila do sovjetskih hudodelstev; ker je sodobna Rusija s prikrivanjem hudodelstev in poveličevanjem totalitarnega sovjetskega režima ter obujanjem Stalinovega kulta postala državna podpornica terorizma in država, ki uporablja teroristična sredstva, tako da se spet ponavljajo grozljiva hudodelstva zoper ukrajinsko ljudstvo, kot je sedanji holodomor, ko poskuša Rusija z načrtnim uničevanjem ukrajinske civilne energetske infrastrukture med zimo ubiti Ukrajince s mrazom;

F. ker so parlamenti ali druge reprezentativne državne institucije več kot 20 držav holodomor do decembra 2022 priznali kot genocid ali hudodelstvo zoper ukrajinsko ljudstvo in človečnost;

G. ker leta 2022 in 2023 obhajamo 90. obletnico holodomora;

1. priznava, da je holodomor, umetno ustvarjena lakota v letih 1932 in 1933 v Ukrajini, ki je bila posledica načrtne politike sovjetskega režima, genocid nad ukrajinskim ljudstvom, saj je bil storjen z namenom uničenja cele skupine ljudi z naklepnim povzročanjem življenjskih razmer, ki naj bi privedle do njenega fizičnega uničenja;

2. obeležuje spomin na vse žrtve holodomora in izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, ki je trpelo v tej tragediji, zlasti s preživelimi ter njihovimi družinami; želi počastiti spomin na umrle zaradi teh hudodelstev totalitarnega sovjetskega režima;

3. ostro obsoja ta genocidna dejanja totalitarnega sovjetskega režima, ki so povzročila smrt milijonov Ukrajincev in zamajala temelje ukrajinske družbe;

4. poziva vse države, predvsem Rusko federacijo in druge države, nastale po razpadu Sovjetske zveze, naj odprejo svoje arhive o umetno povzročeni lakoti v Ukrajini v letih 1932 in 1933;

5. poziva vse države in mednarodne organizacije, ki še niso priznale holodomora kot genocida, naj to storijo; poziva Rusko federacijo kot glavno naslednico Sovjetske zveze, naj uradno prizna holodomor in se opraviči za to hudodelstvo;

6. poziva države članice EU in tretje države, naj ozaveščajo o teh dogodkih in drugih hudodelstvih sovjetskega režima, tako da v izobraževalne in raziskovalne programe dodajo zgodovinsko védenje o njih, da bi v prihodnosti preprečili podobne tragedije;

7. obžaluje, da 90. obletnica holodomora poteka v trenutku, ko Rusija nadaljuje napadalno vojno proti Ukrajini, krši suverenost in ozemeljsko celovitost te države ter želi izbrisati Ukrajino kot nacionalno državo ter uničiti identiteto in kulturo njenega naroda; prav tako obsoja, da je ruska napadalna vojna proti Ukrajini povzročila svetovno prehransko krizo, saj Rusija uničuje in pleni ukrajinske zaloge žita, Ukrajini pa vztrajno otežuje izvoz v najbolj ogrožene države;

8. obsoja, da sedanja ruska oblast manipulira zgodovinski spomin, zato da bi podprla preživetje režima; v zvezi s tem ponovno obsoja, da so ruske oblasti prisilno zaprle organizaciji za človekove in državljanske pravice društvo International Memorial Society in center za človekove pravice Memorial, kar je še dodatno izpostavilo revizionizem sedanjega ruskega režima; poziva EU in njene države članice, javne in zasebne institucije ter vso civilno družbo, naj dejavno obsodijo in zavrnejo vse poskuse izkrivljanja zgodovinskih dejstev ali manipulacije javnega mnenja v Evropi z lažnim zgodovinskim diskurzom, ki je izmišljen in se razširja zgolj v podporo ideologiji in preživetju kriminalnega režima; poziva vse institucije EU in države članice, naj podpirajo akademike in civilno družbo pri dokumentiranju, raziskovanju in izobraževanju o politični represiji in hudodelstvih totalitarnega režima v Sovjetski zvezi;

9. najostreje obsoja vse oblike totalitarizma; obžaluje, da hudodelstva sovjetskega totalitarnega režima doslej še niso bila ocenjena s pravnega vidika, njihovi storilci niso bili privedeni pred sodišče, mednarodna skupnost pa teh hudodelstev ni nikoli jasno obsodila; poziva k celoviti, zgodovinski in pravni oceni sovjetskega režima ter k pregledni javni razpravi o njegovih hudodelstvih, kar je izjemno pomembno za izgradnjo skupne evropske zgodovine in spomina ter za večjo odpornost naših družb zoper sodobne grožnje demokraciji; poudarja, da sta ocena sovjetskega režima in pregledna javna razprava o njegovih hudodelstvih pomembni tudi za Rusijo, da bi o tem ozavestili javnost, povečali odpornost proti dezinformacijam in izkrivljenemu zgodovinskemu diskurzu ter preprečili ponovitev podobnih hudodelstev;

10. naroči pristojnim službam Evropskega parlamenta, naj to resolucijo nemudoma prevedejo v ruščino in ukrajinščino;

11. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje parlamentu, predsedniku in vladi Ukrajine, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter generalni sekretarki Sveta Evrope.

 

 

Zadnja posodobitev: 14. december 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov