SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o zatrtju mirnih demonstracij v Čadu na ukaz vojaške hunte
14.12.2022 - (2022/2993(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9‑0575/2022 (Verts/ALE)
B9‑0576/2022 (Renew)
B9‑0577/2022 (S&D)
B9‑0579/2022 (ECR)
Pedro Marques, Hannes Heide
v imenu skupine S&D
Javier Nart, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Svenja Hahn, Karin Karlsbro, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Karen Melchior, Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Pierrette Herzberger‑Fofana
v imenu skupine Verts/ALE
Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Karol Karski, Assita Kanko, Joachim Stanisław Brudziński, Adam Bielan, Dominik Tarczyński, Valdemar Tomaševski, Witold Jan Waszczykowski, Carlo Fidanza, Bogdan Rzońca, Elżbieta Rafalska, Ryszard Czarnecki
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o zatrtju mirnih demonstracij v Čadu na ukaz vojaške hunte
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. maja 2021 o razmerah v Čadu[1] in z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu[2],
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 20. aprila 2021 o smrti predsednika Idrissa Débyja Itnoja,
– ob upoštevanju izjave delegacije Evropske unije v Čadu z dne 19. oktobra 2022,
– ob upoštevanju izjave uradnega govorca generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 20. aprila 2021 o Čadu,
– ob upoštevanju poročila misije Mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije za ugotavljanje dejstev v Čadu, ki je potekala od 29. aprila do 6. maja 2021,
– ob upoštevanju multinacionalne skupne projektne skupine za boj proti skupini Boko Haram, ki ji je mandat podelil Mirovni in varnostni svet Afriške unije in ki jo podpira mehanizem EU za mirovno pomoč za Afriko,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2359 (2017) o skupnih silah skupine petih za Sahel (FC-G5S),
– ob upoštevanju skupne izjave članic Evropskega sveta in držav članic skupine G5 Sahel z dne 28. aprila 2020 o varnosti, stabilnosti in razvoju Sahela,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. aprila 2021 o celostni strategiji Evropske unije v Sahelu, v katerih je ponovno potrjen pomen trdnega in dolgoročnega partnerstva med EU in Sahelom,
– ob upoštevanju nacionalnega okvirnega programa za Čad Evropskega razvojnega sklada za obdobje 2014–2020,
– ob upoštevanju čadske ustave,
– ob upoštevanju partnerskega sporazuma med člani skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, ki je bil podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000[3] (Sporazum iz Cotonouja),
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki je bila sprejeta 27. junija 1981 in je začela veljati 21. oktobra 1986,
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju, sprejete 30. januarja 2007,
– ob upoštevanju revidirane čadske tranzicijske listine,
– ob upoštevanju svetovnega indeksa terorizma za leto 2019,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,
A. ker Čad od smrti nekdanjega predsednika Idrissa Débyja Itnoja aprila 2021 vodi njegov sin Mahamat Idriss Déby Itno; ker je prehodni vojaški svet že pred tem začasno razveljavil ustavo ter razpustil vlado in narodno skupščino;
B. ker se je prehodni vojaški svet zavezal, da bo v 18 mesecih po prevzemu oblasti izvedel demokratične volitve; ker so bili 1. oktobra 2022 v okviru nacionalnega dialoga sprejeti nekateri ukrepi in je bilo napovedano, da bodo volitve odložene za dodatni dve leti; ker je Afriška unija postavila pogoje, vključno z zavrnitvijo podaljšanja prvotnega 18-mesečnega časovnega načrta za tranzicijo ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
C. ker je bil organiziran narodni dialog, da bi določili proces tranzicije; ker pri tem niso sodelovale vse opozicijske skupine; ker se je dialog zaključil s priporočili, naj se proces tranzicije odloži in naj se nikomur ne prepreči kandidiranja na prihodnjih volitvah, tudi sedanjemu predsedniku ne;
D. ker so čadske organizacije civilne družbe pripravile načrt za izhod iz krize; ker so nekatere čadske organizacije civilne družbe priporočile, naj bo mednarodna podpora v obliki stabilizacijskega mehanizma za ponovno vzpostavitev ustavnega reda in podporo načrtu tranzicije;
E. ker je čadska vlada med 13. marcem in 8. avgustom 2022 v Dohi sklicala 53 političnih vojaških gibanj, od katerih jih je bilo pristnih samo šest, da bi se pogajala o mirovnem sporazumu;
F. ker se je na povabilo prehodnega vojaškega sveta v N’Djameni zbralo več kot 1300 delegatov, od katerih je skoraj vse neposredno imenovala vlada, da bi sodelovali v tako imenovanem vključujočem in suverenem narodnem dialogu;
G. ker so najpomembnejše politične stranke, organizacije civilne družbe in dejanske politične vojaške skupine ti dve srečanji bojkotirale;
H. ker je 20. oktobra 2022 na tisoče ljudi po Čadu protestiralo in zahtevalo takojšnjo ponovno vzpostavitev demokratične ureditve; ker je minister za javno varnost v pričakovanju tega protesta 19. oktobra prepovedal vse demonstracije v državi; ker je policija v odziv na proteste na mirne protestnike streljala s pravim strelivom in solzivcem v vztrajnem in vsesplošnem nasilnem ustavljanju demonstracij po vsej državi;
I. ker so oblasti napovedale tudi začasno prekinitev dejavnosti sedmih političnih skupin; ker so tudi po vsej državi prepovedale dejavnosti velikih opozicijskih skupin in koalicije civilne družbe Wakit Tamma; ker so v več mestih in soseskah omejili internet;
J. ker je poročevalec Sébastien Touzé na seji Odbora Združenih narodov proti mučenju 4. novembra 2022 ocenil, da je umrlo od 50 do 150 ljudi, od 150 do 184 jih je izginilo, 1369 je bilo aretiranih, od 600 do 1100 pa jih je bilo zaradi protivladnih protestov prepeljanih v strogo varovani zapor Koro Toro v puščavi, približno 600 kilometrov od glavnega mesta;
K. ker je bilo v štirih dneh brez prisotnosti zagovornika od obsojenih kar 400 od vseh pridržanih ljudi; ker je bilo 5. decembra 2022 od pridržanih protestnikov 262 obsojenih na do tri leta zapora, 80 je bilo pogojno obsojenih, 59 pa oproščenih;
L. ker sodni postopki niso bili pregledni in o njih ni bilo na voljo javnih informacij; ker je bil protestnikom onemogočen dostop do sodnega varstva; ker je čadska odvetniška zbornica sojenje označila za parodijo pravice in se je pritožila na odločitev sodišča, njeni odvetniki pa so zato ta sojenja bojkotirali;
M. ker je Odbor OZN proti mučenju v svoji oceni ugotovil, da je razširjenost nasilja v zaporih, vključno z nasilnimi dejanji, ki jih je osebje v zaporih zagrešilo zoper pripornike, skrb vzbujajoča, in pozval državne organe, naj preiščejo vse smrti v priporu in vse obtožbe v zvezi z mučenjem in slabim ravnanjem zaporniškega osebja;
N. ker so se varnostne razmere na območju Sahela v zadnjih letih občutno poslabšale, to pa resno ogroža regionalno in mednarodno varnost; ker so kršitve človekovih pravic in množični poboji zelo razširjeni, vse večja neustrezna prehranska varnost, korupcija, skrajna revščina in poplave pa še povečujejo negotove razmere; ker se je število nasilnih ekstremističnih dejavnosti v Sahelu leta 2019 povečalo hitreje kot v drugih regijah;
O. ker se je EU v celostni strategiji za Sahel, ki jo je Svet sprejel 16. aprila 2021, zavezala, da bo podprla ključne trenutke za demokracijo v tej regiji, posebno politično pozornost namenila prizadevanjem na področju upravljanja in pravne države ter še naprej pozivala, naj se notranjim varnostnim silam da bolj osrednja vloga pri utrjevanju zaupanja med ljudmi in državo;
P. ker je po podatkih Združenih narodov Čad, v katerem je bilo 381.000 oseb notranje razseljenih, sprejel več kot 577.000 beguncev, med drugim iz Darfurja, Srednjeafriške republike, Nigerije in Kameruna; ker je stabilnost Čada odločilnega pomena za Sahel ter severno in vzhodno Afriko;
Q. ker Čad leži v strateški regiji in se spoprijema z resnimi varnostnimi izzivi zaradi bližnjih regionalnih oporišč oboroženih skupin, zlasti ob Čadskem jezeru, kjer delujeta Islamska država zahodnoafriške province in islamska militantna skupina Boko Haram s sedežem v Nigeriji; ker ima Čad osrednjo vlogo pri regionalnih mirovnih prizadevanjih v okviru skupnih sil skupine G5 Sahel in MNJTF;
1. obžaluje smrtonosno nasilje in represijo nad prodemokratičnimi protestniki v demonstracijah oktobra 2022 in globoko obžaluje smrtne žrtve; ponovno obsoja vojaški državni udar, ki ga je 20. aprila 2021 izvedel prehodni vojaški svet, ter posledično prekinitev uporabe čadske ustave, razpustitev narodne skupščine in vlade;
2. obsoja omejevanje temeljne pravice do protestiranja in uporabo nasilja proti protestnikom in civilni družbi v Čadu; močno obžaluje, da ti ukrepi lahko ogrozijo potekajoči proces demokratizacije; oblasti poziva, naj v celoti spoštujejo nacionalne in mednarodne zaveze države, zlasti pravico do svobode mirnega zbiranja in združevanja ter pravico do telesne celovitosti;
3. poziva OZN in Afriško unijo, naj začneta neodvisno in nepristransko preiskavo prijavljenega nasilja, tudi poročila o mučenju v čadskih zaporih, in zagotovita kazenski pregon storilcev, ki so izvajali nasilje nad posamezniki in civilno družbo; poziva, naj se zagotovi, da bodo odgovorni za nasilje in uboje za svoja dejanja odgovarjali, in naj čadske oblasti poskrbijo, da bodo čadska vojska, žandarji in policija usposobljeni v skladu s kodeksom ravnanja OZN za uslužbence organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in osnovnimi načeli o uporabi sile in strelnega orožja s strani uradnikov organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter da bodo ta kodeks in osnovna načela spoštovali;
4. obsoja kazenski pregon prodemokratičnih protestnikov na množičnih sojenjih, na katerih niso spoštovani mednarodni standardi o preglednosti in dostopu do sodnega varstva; poziva k razveljavitvi teh kazni in izpustitvi protestnikov;
5. odločno poziva vlado, naj vsem, ki so bili obtoženi po protestih 20. oktobra, zagotovi popoln dostop do pravnega varstva; poudarja, da bo EU zelo pozorno spremljala nadaljevanje sodnih postopkov in da bo njihov izid ključen za prihodnje odnose med EU in Čadom;
6. globoko obžaluje, da režim ni izpolnil svoje zaveze o demokratični tranziciji; ponovno poudarja pomen hitre vzpostavitve ustavnega reda in časovno omejenega prehoda pod civilnim vodstvom, v katerem bi bilo zagotavljeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter opozarja, da je za zagotovitev verodostojnosti in legitimnosti tekočega procesa bistveno smiselno sodelovanje z vsemi civilnimi in političnimi akterji;
7. nujno poziva k čimprejšnji ponovni organizaciji preglednih, vključujočih in verodostojnih parlamentarnih in predsedniških volitev, v katerih bodo v celoti spoštovani ustava in mednarodni volilni standardi ter bo zagotovljena polna udeležba opozicijskih strank; poudarja pomen neodvisne in pregledne nacionalne volilne komisije ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji v zvezi s tem; globoko obžaluje, da vladajoče oblasti niso upoštevale jasne direktive mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije, ki temelji na Afriški listini o demokraciji, volitvah in upravljanju ter predhodne javne zaveze prehodnega vojaškega sveta, da njegovi voditelji na prihodnjih volitvah ne bodo kandidirali;
8. opozarja, da morajo dejanski demokratični prehod in reforme potekati pod civilnim vodstvom ter omogočati polno in dejavno sodelovanje organizacij civilne družbe, opozicijskih strank, žensk, mladih in svobodnega tiska, ki morajo imeti možnost delovati brez strahu pred nasiljem, ustrahovanjem ali omejitvami;
9. obžaluje nenehno nasilje in teroristične napade, ki se še vedno dogajajo v Čadu; znova izraža zaskrbljenost zaradi dolgotrajne krize v državi in nestabilnih varnostnih razmer na njenem severu ter odločno obsoja ponavljajoče se kršitve človekovih pravic ter mednarodnega in humanitarnega prava;
10. poziva vlado, naj si prizadeva za podporo nacionalnih in mednarodnih mediatorjev, Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, Afriške unije, posebne predstavnice EU za Sahel, Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav in drugih mednarodnih organizacij, da bi premagali sedanji zastoj in pospešili narodni dialog in proces demokratične tranzicije;
11. je zelo zaskrbljen zaradi še vedno visoke stopnje korupcije in nekaznovanja v Čadu; ugotavlja, da se problem nekaznovanja kršitev človekovih pravic ne rešuje, kar prispeva k nadaljnjim zlorabam in zmanjševanju zaupanja javnosti v državne institucije;
12. poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj okrepijo podporo neodvisnim nevladnim organizacijam, zagovornikom človekovih pravic in neodvisnim medijem, dejavnim v Čadu, vključno s financiranjem in podporo ljudem, ki potrebujejo zaščito;
13. poziva EU in njene države članice, naj ta vprašanja v zvezi s človekovimi pravicami naslovijo na čadske oblasti, v prehodnem obdobju zagotovijo tehnično podporo Čadu in razmislijo o začetku postopka na podlagi člena 96 Sporazuma iz Cotonouja, ki bi lahko v skrajnem primeru privedel do prekinitve razvojnega sodelovanja EU s Čadom, dokler ne bo ponovno vzpostavljen legitimni ustavni red;
14. opozarja, da so podnebne spremembe, neustrezna prehranska varnost, rast prebivalstva, preveliko izkoriščanje naravnih virov, revščina ter pomanjkanje izobraževalnih in gospodarskih priložnosti temeljni vzroki nestabilnosti, nasilja in novačenja teroristov v vsem Sahelu; poudarja, da je treba usklajevati pomoč za varnost in razvoj, humanitarno pomoč in pomoč v podporo demokraciji, če želimo tej regiji omogočiti stabilen trajnostni razvoj;
15. opozarja, da so regionalno sodelovanje in iniciative, vključno z Afriško unijo in skupino G5 Sahel, izredno pomembni za podporo strategije pod afriškim vodstvom, namen katere je odpravljanje terorizma in nestabilnosti v Sahelu; poudarja, da podpira evropski mirovni instrument in njegovo sodelovanje z MNJFT;
16. pozdravlja regionalizacijo prisotnosti skupne varnostne in obrambne politike na območju Sahela, katere cilj je okrepiti regionalni pristop delovanja EU v regiji, da bi podprli čezmejno sodelovanje Sahela in struktur regionalnega sodelovanja ter izboljšali nacionalne zmogljivosti držav skupine G5 Sahel; poziva EU in njene države članice, naj hitro izvedejo predlog pobude Ekipe Evropa za Čad o upravljanju, demokratizaciji, miru in varnosti;
17. poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj se nemudoma odzovejo na humanitarne razmere, ki so posledica dogajanja na področju človekovih pravic v Čadu, in državi zagotovijo potrebno pomoč, da bo lahko hitro zapolnjevala svoje nujne potrebe po zaščiti notranje razseljenih oseb in beguncev;
18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji in njenim institucijam ter vladi in narodni skupščini Čada.